VSRS Sklep X Ips 201/2009

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnik (revident) po odvetniku vložil revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Mestne občine Koper, Urada za gospodarske javne službe in promet z dne 11. 1. 2007 (1. točka izreka sodbe), in sklenilo, da na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (2. točka izreka sodbe). Z izpodbijanim sklepom je občinski organ prve stopnje sklenil, da se revidentova ponudba kot nepopolna izloči iz nadaljnjega postopka za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe "dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina" v Mestni občini Koper, ker revident ni predložil dokaza o izkazu poslovnega izida za leto 2002, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji. Tožena stranka je tožnikovo pritožbo s sklepom z dne 7. 2. 2007 zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. To določbo je torej mogoče uporabiti zgolj v tistih primerih, ko se izpodbija upravni akt, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

6Predmet upravnega spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da se revidentova ponudba (za podelitev koncesije za izvajanje lokalne gospodarske javne službe "dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina" v Mestni občini Koper) kot nepopolna izloči iz nadaljnjega postopka. Gre torej za procesno odločitev tožene stranke in ne za odločitev o pravici ali obveznosti, ki bi bila izražena v denarni vrednosti, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

8Revident navaja, da je odločilno vprašanje po vsebini zadeve vprašanje, ali tožena stranka lahko izloči ponudbo ponudnika, ki je izkaz poslovnega izida za eno od let, za katere se je zahteval, predložil v izkazu poslovnega izida za naslednje leto, ki vsebuje tudi podatke iz izkaza poslovnega izida iz prejšnjega leta in so bili ti podatki ustrezno revidirani. Vrhovno sodišče naj zavzame stališče, ali se izkaz poslovnega izida za prejšnje leto (2002) lahko izkazuje z letnim poročilom za naslednje leto (2003), kjer je vsebovan kot primerljiv podatek.

9Po presoji Vrhovnega sodišča je za odločitev v obravnavani zadevi pomembno le vprašanje, ali je revidentova ponudba formalno popolna oziroma pravilna oziroma, ali vsebuje vsa formalna dokazila, kot sta jih zahtevala javni razpis in razpisna dokumentacija. Kot izhaja iz v času objave obravnavanega javnega razpisa veljavnega Zakona o javnih naročilih – ZJN-1 (ta se v zvezi s pravilnostjo ponudbe v postopku podelitve koncesij uporablja smiselno), je postopek izbire koncesionarja strogo formaliziran postopek(1). V obravnavani zadevi so bila formalna dokazila, ki jih je revident moral skladno z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo priložiti svoji ponudbi, jasna. Glede tega pa revident sam priznava, da ni predložil z razpisom zahtevanega izkaza poslovnega izida za leto 2002, torej je vsakršno nadaljnje obravnavanje te zadeve brezpredmetno, saj ne more pripeljati do drugačne odločitve. Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, torej presega formalni okvir preizkusa popolnosti oziroma pravilnosti njegove ponudbe, ki je bistvena za odločitev v tej zadevi in posega že v drugo fazo ocenjevanja ponudbe, v kateri se presoja vsebina oziroma materija posameznega dokazila, zato izpostavljeno vprašanje ni v skladu s pogoji, navedenimi v 7. točki te obrazložitve.

10Glede na navedeno ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja možna, mora revident ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

12Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami, da mu je bila z izpodbijano odločitvijo onemogočena pridobitev posla z zemeljskim plinom, ki bi ga lahko izvajal 35 let, pri čemer gre za občino z več kot 40.000 prebivalci in so prihodki ter dobiček iz takega posla zelo visoki, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revidentove trditve so zgolj pavšalne in z njimi ne izkazuje konkretnih posledic, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev. Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako zgolj pričakovanje. Ob takih okoliščinah pa z nepridobitvijo koncesije ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja, v tem primeru revidenta (takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo npr. X Ips 535/2007, X Ips 334/2009, X Ips 149/2009).

13Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

14Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

----

Op. št. (1): ZJN-1 v 13. točki prvega odstavka 3. člena določa, da so pravilne ponudbe tiste, ki so oddane pravočasno in ki izpolnjujejo vse zahteve oziroma pogoje iz razpisne dokumentacije. Postopek izbire se lahko konča le z izbiro pravilne ponudbe (76. člen ZJN-1).