VSRS Sklep X Ips 421/2010

Revizija se zavrže.

1Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po odvetnici vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti navaja, da ima izpodbijana odločitev zanjo velike materialne posledice, ker ji ne bo vrnjena zaplenjena lastnina njenih staršev, vrednost tega premoženja pa nekajkrat presega 20.000 EUR.

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper sklep Upravne enote Pesnica z dne 12. 11. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 9. 2. 2010, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper navedeni sklep prvostopnega upravnega organa. Prvostopni upravni organ je z navedenim sklepom zavrgel revidentkin zahtevek za nadaljevanje denacionalizacijskega postopka v zadevi.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije iz razlogov po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov.

7V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo, pri čemer pa je sporna procesna odločitev prvostopnega upravnega organa o zavrženju zahteve za nadaljevanje postopka. Čeprav gre v tej zadevi za denacionalizacijo, z izpodbijanim sklepom o njej po vsebini ni bilo odločeno, torej ne gre za odločitev o pravici ali obveznosti stranke, izraženi v denarni vrednosti. Glede na navedeno pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije v tem primeru ni izpolnjen.

8Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidentka zelo hudih posledic ni izkazala z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve prikrajšana za morebitno vrnitev staršem zaplenjenega premoženja, niti s sklicevanjem na veliko vrednost tega premoženja.

9Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.