VSRS Sodba X Ips 379/2010

I. Revizija se zavrne.
II. Tožnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožnikovo (revidentovo) tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9. 6. 2010, s katero je tožena stranka zavrnila revidentovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje sledi razlogom, s katerimi je svojo odločitev utemeljila tožena stranka (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi je brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) urejena s posebnim zakonom (Zakonom o kazenskem postopku - ZKP) tako, da so nastopile okoliščine iz 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči - ZBPP. Tožnik je v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 70. člena ZKP upravičen do obvezne obrambe po ZKP, če si zagovornika ne izbere sam. Zato je treba glede dodelitve BPP uporabiti določbe ZKP in ne ZBPP. Ker je tožnik na podlagi ZKP zaradi slabih gmotnih razmer lahko oproščen plačila stroškov svojega zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, je uporaba ZBPP v obravnavanem primeru izključena. Kršena tudi ni bila pravica iz 29. člena Ustave RS, saj ta člen glede izbire načina obrambe določa zgolj to, da je treba vsakomur zagotoviti, da se mu sodi v njegovi navzočnosti in da se brani sam ali z zagovornikom.

3Navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča revident izpodbija z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi, oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške revizijskega postopka. Dovoljenost revizije utemeljuje z izpolnjevanjem pogojev iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, enotne sodne prakse pa ni. V dveh drugih zadevah je namreč Okrožno sodišče v Kopru v identični situaciji, kot je revidentova, odločilo drugače kot Okrožno sodišče v Ljubljani in ugodilo prošnji obdolžencev za dodelitev BPP. Poudarja, da zagovornik po uradni dolžnosti v kazenskem postopku ni socialna kategorija, saj tak zagovornik za obdolženca ni brezplačen. V primeru postavitve zagovornika po uradni dolžnosti (po ZKP) je lahko obdolženi vse do konca kazenskega postopka v strahu, da bo moral plačati nagrado zagovorniku, s tem pa je okrnjena njegova obramba in je dejansko postavljen v neenakopraven položaj z drugimi obdolženci, katerim je bil zagovornik dodeljen v okviru BPP. Po ZBPP je BPP bistveno širša od postavitve zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, saj zajema tudi oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

4V odgovoru na revizijo tožena stranka ponovno navaja pravno podlago za svojo odločitev (tretji odstavek 3. člena ZBPP). Poudarja, da obdolženi, ki mu je postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ni v neenakopravnem položaju z obdolžencem, ki mu je bila dodeljena BPP po ZBPP. Revidentovo ravnanje je mogoče razumeti tudi kot izigravanje pravice do BPP. Pravica do proste izbire zagovornika ne more imeti prednosti pred načelom ekonomičnosti postopka in pred načelom smotrnosti porabe proračunskih sredstev. Vrhovnemu sodišču predlaga zavrnitev revizije.

5Revizija ni utemeljena.

6V obravnavanem primeru je revizija dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. V obravnavani zadevi je pomembno pravno vprašanje, ali določbe Zakona o kazenskem postopku, ki se nanašajo na postavitev zagovornika po uradni dolžnosti (70. člen ZKP), in določbe istega zakona, ki urejajo oprostitev plačila stroškov in nagrade zagovornika, izključujejo uporabo določb ZBPP.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Z ZBPP se uresničuje pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti (prvi odstavek 1. člena ZBPP). BPP je urejena v ZBPP, lahko pa tudi v kakšnem posebnem zakonu in v takem primeru se določbe ZBPP uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZBPP). Upravičenec, ki mu je bila odobrena BPP po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po ZBPP (tretji odstavek 3. člena ZBPP).

9V obravnavanem primeru je revident v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena kazen od enega do deset let zapora, kar v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 70. člena ZKP pomeni, da je upravičen do obvezne obrambe po ZKP (če si zagovornika ne izbere sam). Revidentu je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti, vendar si je sam izbral drugega odvetnika. Zato je bil odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, razrešen.

10Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotavlja, da obvezna obramba v kazenskem postopku še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženega brezplačen. Vendar se na podlagi prvega odstavka 97. člena ZKP obdolženca lahko oprosti plačila stroškov postopka, če mu je bil zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke. V takem primeru se odvetnikovi stroški in nagrada izplačajo iz proračunskih sredstev. Gre torej za obliko BPP, ki je urejena v posebnem zakonu. Zato se Vrhovno sodišče strinja s stališčem tožene stranke in sodišča prve stopnje, da je v takem primeru uporaba določb ZBPP na podlagi tretjega odstavka 3. člena ZBPP izključena. V podobni zadevi (ki se je delno razlikovala v dejanskem stanju) je Vrhovno sodišče odločilo enako (zadeva I Up 333/2002).

11Neutemeljen je revizijski ugovor, da je obdolženec, ki mu je zagovornik postavljen po uradni dolžnosti (zaradi „strahu“ o povrniti stroškov postopka v zvezi z zagovornikom na koncu kazenskega postopka), v neenakopravnem položaju z obdolženci, katerim je zagovornik postavljen v okviru BPP. V kazenskem postopku mora obdolženec izpolnjevati pogoje za „oprostitev“ plačila nagrade in potrebnih stroškov odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, v času odločanja o stroških kazenskega postopka. Po določbah ZBPP pa mora upravičenec pogoje za dodelitev BPP izpolnjevati ves čas postopka, za katerega mu je bila BPP dodeljena, in mu v nasprotnem primeru BPP preneha. Poleg tega se po ZBPP (49. člen) premoženjsko in finančno stanje prosilca preverja še več let (štiri) po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in je v primeru spremenjenih okoliščin upravičenec dolžan vrniti sredstva za brezplačno pravno pomoč, kar vse pravilno ugotavlja tožena stranka v odgovoru na revizijo. Zato je ugovor o neenakem položaju obdolžencev neutemeljen.

12Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13Glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks Vrhovno sodišče opozarja na določbo četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah, po katerih se v postopkih za odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.

14Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).