VSRS Sklep X Ips 265/2009

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 1., 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo, ki jo je revident vložil zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 19. 4. 2006, s katero je v izpodbijanem delu odločbe (2. točka izreka) znižala izplačilo odobrenega zneska 12,188.809,48 SIT (iz 1. točke izreka) za 20 % in v 6. točki izreka odločila, da se revidentu od odobrenega zneska 9,871.240,87 SIT izplača 9,631.476,26 SIT, preostanek v višini 239.764,60 SIT pa se kot akontacija dohodnine izplača pristojnemu davčnemu organu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je s svojo odločbo z dne 17. 4. 2007 zavrnilo revidentovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že večkrat ugotovilo (Up-858/2008, Up-1057/2008, Up-1186/2008, Up-1808/2008), da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

5Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi revident ni označil niti v tožbi niti v reviziji skupne vrednosti spornega predmeta. Revident z navedbo posameznih zneskov vrednosti izpodbijanega dela upravnega akta: znižanega izplačila v znesku 2,254.045,47 SIT (9.405,96 EUR) in 63.523,14 SIT (256,08 EUR) ter akontacije dohodnine v znesku 239.764,60 SIT (1.000,52 EUR), kar znaša skupaj 10.671,56 EUR ter torej ne presega 20.000 EUR, ni izkazal, da izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tudi podatki v spisu očitno ne potrjujejo izpolnjevanja navedenega pogoja, na katerega se sklicuje revident.

6Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazuje njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zgoraj opisani način, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

8Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, pa mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

9Revident ni izkazal, da bi mu zaradi odločitve v tem postopku nastale zelo hude posledice, saj zgolj sklicevanje na določbo 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za to ne zadošča. Glede na navedeno tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10Glede na to, da revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

11Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.