VSRS Sklep II DoR 545/2010

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletnega sina V. (roj. 6. 2. 2001) zaupalo v varstvo, vzgojo in preživljanje materi I. U., naložilo tožencu, da v osmih dneh po pravnomočnosti sodbe pripelje mladoletnega V. k materi v varstvo in preživljanje ter odločilo o preživnini za mladoletnega V. U. ter o njegovih stikih s tožencem.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja: ali so stranke upravičene do seznanitve z izvedenčevimi postopki in testi ter neposrednimi konkretnimi dejstvenimi izsledki teh postopkov in testov, pri čemer niso mogli sodelovati in zato tudi ne preverjati korektnosti izpeljave postopkov in testov ter uporabe in razlage podatkov ter rezultatov, ki so bili pridobljeni s temi postopki ni testi.

4Toženec v predlogu navaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo zahtevo toženca, da sodišče postavljenemu izvedencu psihologu naloži, da mora sodišču in strankama predložiti teste, na katere je oprl svoje mnenje, da se je prav na testiranjih pokazala tožničina večja empatičnost in čustvena navezanost, kar je bilo odločilno, da je podal mnenje, da je primerneje, da sodišče mladoletnega V. zaupa v varstvo in vzgojo materi. Tako je sodišče tudi odločilo in kot glavni razlog navedlo omenjeno mnenje izvedenca psihologa. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da je prvo sodišče ravnalo pravilno in zakonito in zavrnilo trditev, da je prvo sodišče z opisanim ravnanjem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka trdi, da je tako stališče v očitnem nasprotju in odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki je razvidna iz sklepa II Ips 772/2005. Sodišči sta tako z zavrnitvijo predloga, da izvedenec predloži teste, tožencu odvzeli vsako možnost, da se s tem dokazom vsebinsko seznani in o njem izjavi. Gre za kršitev 253. člena ZPP in posledično tudi za kršitev 8. točke drugega odstavka 339. ZPP.

5Predlog ni utemeljen.

6Obravnavana zadeva je samo podobna zadevi II Ips 772/2005, na katero se sklicuje predlog. V zadevi II Ips 772/2005 je raziskovalni postopek izvedenca res v bistvenem nadomestil dokazni postopek pred sodiščem, kajti šlo je za izključno pisno komunikacijo izvedenca psihologa s sodiščem. V obravnavani zadevi pa je sodišče zavrnilo samo predložitev testov (testnega materiala), vse ostalo pa je bilo sodišču in strankama razvidno iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca in iz njegovega podrobnega ustnega zaslišanja na glavni obravnavi. Iz tega izhaja, da je izvedenec svoje mnenje o večji materini empatičnosti ugotovil ne le na podlagi psihodiagnostičnih testov, temveč tudi na podlagi razgovora z obema staršema in otrokom, na podlagi podatkov v spisu in na podlagi svojih strokovnih življenjskih izkušenj. Pritožbeno sodišče je utemeljeno navedlo, da je izvedenec dovolj izčrpno pojasnil, kakšni so bili rezultati testov in preiskav in odgovoril na vsa vprašanja strank v tej smeri. Nenazadnje sta bila v tej zadevi postavljena dva izvedenca psihologa in je bila tudi na ta način strankama zagotovljena kontrola nad njunimi izvidi in mnenji.

7Zaradi neobstoja pogojev iz 367. a člena ZPP je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.