VSRS Sklep X Ips 437/2010

Revizija se zavrže.

1Zoper pravnomočno sodbo (1. točka sodbe in sklepa) je revidentka vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja, da gre v zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo (1. točka sodbe in sklepa), ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 21. 7. 2009, in odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2009. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi, upravičencem pripada odškodnina v obveznicah Slovenske odškodninske družbe, d. d. (SOD), v skupnem znesku 199.000,00 DEM oziroma vsakemu izmed upravičencev v višini 33.166,66 DEM. Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila revidentkino pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa in prvostopenjsko odločbo dopolnila tako, da je opredelila nepremičnine, za katere upravičencem pripada odškodnina v obveznicah SOD.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.

6Revidentka kot pomembni izpostavlja dve pravni vprašanji, in sicer, ali lastninska pravica fizične osebe na nepremični, ki je pridobljena na podlagi pravnega posla, sklenjenega po uveljavitvi ZDen, predstavlja oviro za vračilo nepremičnine v naravi, in, ali je v primeru prehoda nepremičnine v last fizične osebe na podlagi nedovoljenega pravnega posla iz 88. člena ZDen upravičencem dana opcijska pravica glede oblike denacionalizacije.

7Navedeni pravni vprašanji, ki ju izpostavlja revidentka, je Vrhovno sodišče že obravnavalo v sodbah X Ips 804/2008 z dne 20. 10. 2010 in X Ips 798/2008 z dne 27. 10. 2010, ki se nanašata na isto revidentko. Sprejelo je stališče, da določba 88. člena ZDen ne izključuje možnosti, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo zahteva vrnitev nepremičnine v obliki odškodnine, in da je navedena določba ZDen namenjena varstvu tistih zahtevkov za denacionalizacijo, ki se glasijo na vrnitev v naravi, ne pa varovanju celotnega režima denacionalizacije, določenega v ZDen, predvsem pa ne varovanju revidentke, ki je v primeru ugotovljenih ovir za vrnitev nepremičnine v naravi zavezanka za plačilo odškodnine. Ker je torej pravno vprašanje, ki je pomembno tudi po vsebini obravnavane zadeve, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8Ker revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, obstoja drugih pogojev pa ni uveljavljala, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.