VSRS Sklep II DoR 354/2010

Revizija se dopusti:

glede procesnega vprašanja, ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je, ne da bi za to navedlo razloge, drugače od sodišča prve stopnje ugotovilo dejstva v zvezi z zmožnostmi zavezanca, kršilo procesne predpise ter

glede materialnopravnih vprašanj (i) ali so v okviru zmožnosti zavezanca za presojo nepreskrbljenosti zakonca relevantni življenjski stroški, povezani z oskrbo z obleko in obutvijo ter sredstvi osebne higiene, osnovne rekreacije in oddiha, z zadovoljitvijo kulturnih potreb ter stroški vzdrževanja in oskrbe skupnega psa ter (ii) ali so za ugotovitev zmožnosti zavezanca in potreb upravičenca relevantni plodovi od premičnega in nepremičnega premoženja v njuni (so)lasti oziroma ali je relevantna le možnost prostega razpolaganja s tem premoženjem.

1Na podlagi tožbe tožeče stranke je sodišče razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Odločitev o tem je pravnomočna. Z razvezno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi toženkine nasprotne tožbe odločilo tudi, da mora tožnik razvezani ženi plačevati preživnino v mesečnem znesku 700 EUR, razen za obdobje od julija do septembra 2009, ko je tožnik na podlagi sodne poravnave med postopkom toženki plačeval 500 EUR preživnine mesečno, zaradi česar je prvostopenjsko sodišče za to obdobje toženki prisodilo le po 200 EUR preživnine mesečno. Po pritožbi tožnika je sodišče druge stopnje sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je preživnino, določeno na 700 EUR, znižalo na 300 EUR mesečno.

2Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper odločitev pritožbenega sodišča, navedeno v prejšnji točki. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče natančno ugotovilo prihodke in stroške ter premoženjsko stanje obeh razvezanih zakoncev nasploh. Odločitev pritožbenega sodišča o znižanju preživnine, ki jo je prisodilo toženki, temelji na napačnem oziroma nepopolnem povzetku dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča. Tako dejansko podlago odločitve pritožbenega sodišča o tožnikovih zmožnostih plačevanja preživnine predstavljajo ugotovitve, da njegovi prejemki mesečno znašajo 540 EUR pokojnine in mesečna osebna poraba s plačilno kartico njegove gospodarske družbe v znesku 600 EUR, čeprav je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da tožnik poleg pokojnine v višini 540 EUR mesečno in možnosti (neomejene) porabe za osebne stroške z bančno kartico podjetja, pri čemer na ta način potroši povprečno 600 EUR mesečno, prejema od podjetja mesečno izplačilo v obliki kilometrine v povprečnem znesku 750 EUR. Razlogov za to ni navedlo oziroma so le-ti nejasni, s čemer je kršilo procesna pravila. Zmotno je bilo uporabljeno tudi materialno pravo, saj je drugostopenjsko sodišče v nasprotju z določbama 81. in 82. a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), kljub pritrditvi prvostopenjskemu sodišču, da se toženkin življenjski standard zaradi razveze ne bi smel bistveno poslabšati, odločilo, da tožnik ni dolžan prispevati h kritju tistega dela njenih življenjskih stroškov, ki se nanašajo na nakup oblačil, obutve, sredstev za osebno higieno, vzdrževanja in oskrbe skupnega psa, stroškov uporabe osebnega avtomobila, stroškov osnovne rekreacije, oddiha in kulturnega udejstvovanja. Takšnega stališča ni obrazložilo, s čimer je ponovno kršilo procesna pravila. Materialnopravno zmotno je tudi stališče pritožbenega sodišča, da je premoženje, ki ga imata pravdni stranki v obliki nepremičnin, pravno relevantno pri presoji preživninskega temelja oziroma višine preživnine, da pa pri tem ni bistveno, ali to premoženje v konkretnem primeru prinaša plodove ali ne, pač pa da je bistveno le, da imata zakonca poleg dohodkov še dodatno nepremično premoženje, s katerim lahko prosto razpolagata. S sklicevanju na odločbe II Ips 85/2005, II Ips 357/2005, II Ips 327/2006, II Ips 357/2006 in II Ips 682/2006 zatrjuje odstop odločitve pritožbenega sodišča od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Kot dodaten razlog, ki kaže na tožnikovo zmožnost plačevanja preživnine, višje od 300 EUR, izpostavlja dejstvo, da je tožnik lastnik poslovnih deležev v več podjetjih (v Sloveniji in v tujimi) in da se je zavezal med postopkom oziroma do pravnomočnosti odločitve plačevati po 500 EUR mesečno; najmanj ta znesek torej zmore plačevati.

3Predlog je utemeljen.

4Glede pravnih vprašanj, izpostavljenih v predlogu in (strnjeno) navedenih v izreku sklepa, so pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena Zakona o pravdnem postopku izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena istega zakona).