VSL sklep I Cp 4486/2010

I. Pritožbi zoper sklep z dne 29. 09. 2010 (r.št. 137) se ugodi in se izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na pritožbo prvotožnika M. Ž., razveljavi.

II. Pritožba prvotožnika M. Ž. zoper sklep z dne 13. 05. 2010 (r.št. 129) se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 01. 06. 2009 izdalo sodbo, s katero je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, s katerim sta zahtevala plačilo dvojne are in vračilo vlaganj, delno pa je ugodilo zahtevku toženih strank po nasprotni tožbi za plačilo uporabnine. Tožeči stranki sta 28. 09. 2009 zoper takšno sodbo vložili pritožbo, vendar je sodišče prve stopnje, ker taksa za pritožbo ni bila plačana, štelo, da je umaknjena. Pritožbo zoper takšno odločitev je pritožbeno sodišče s sklepom z dne 20. 11. 2009, opr. št. I Cp 54/2010, zavrnilo. Tožnika sta nato 02. 04. 2010 vložila revizijo tako zoper citirani sklep Višjega sodišča kot zoper sodbo v tej zadevi. Sodišča prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo s sklepom z dne 13. 05. 2010 (r. št. 129). Proti takšni odločitvi je vložil pritožbo tožnik M. Ž. Dne 11. 06. 2010. Sodišče prve stopnje je po prejemu te pritožbe s sklepom pozvalo (oba) tožnika, da pritožbo v smislu 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) popravita tako, da bo podpisana s strani obeh tožnikov. Ker v roku, ki ga je sodišče določilo, pritožbe ni podpisala tudi druga tožnica H. Ž., je pritožbo, sklicujoč se na 2. odstavek 336. člena ZPP, zavrglo.

Glede pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 29. 09. 2010

2Zoper sklep o zavrženju pritožbe z dne 29. 09. 2010 je vložil pritožbo tožnik M. Ž. Navaja, da je pravočasno in skladno z zakonom vložil ugovor zoper sklep, žal pa je tožnica H. Ž. zaradi zavlačevanja sodnega postopka od leta 1997 dalje očitno odstopila od pravde. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa. Meni, da sodnik, ki je v tej zadevi izdal sodbo, vztrajno skuša zavrniti zahtevek tožeče stranke in išče procesne napake.

3Pritožba je utemeljena.

4V tem pravdnem postopku sta kot sospornika na aktivni strani nastopali dve osebi in sicer pritožnik in njegova bivša žena H. Ž. Kdaj lahko več oseb skupaj toži oziroma je lahko toženih z isto tožbo ter učinke dejanj posameznega sospornika urejajo določila 191. do 198. člena ZPP. V primeru navadnega sosporništva velja (195. člen ZPP), da je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka, njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom. V primeru enotnega sosporništva (če je spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike), pa se ti štejejo za enotno pravdno stranko, tako da se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanje učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki (196. člen ZPP). V teh določbah (niti drugje v ZPP-ju) torej ni omejitev v tem smislu, da posameznega procesnega dejanja ne bi mogel opraviiti le eden od sospornikov, so pa seveda učinki tako opravljenega dejanja različni glede na to ali gre za navadno ali enotno sosporništvo.

5Iz podatkov spisa je razvidno, da je pritožbo, ki jo je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo, vložil (in jo lastnoročno podpisal) prvi tožnik (pritožnik). Da je imel do vložitve pritožbe kot stranka pravico, ni dvoma, prav tako za njeno vložitev, glede na določila ZPP, ni bilo potrebno soglasje druge tožnice ali celo sočasna vložitev pritožbe z njene strani. Ker pritožba prvega tožnika v smislu 335. člena ZPP tudi ni bila nepopolna, saj jo je podpisal, sodišče ni imelo zakonske podlage, da je pritožnika pozivalo, da pritožbo popravi (1), niti za izpodbijano odločitev o njenem zavrženju.

6Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo vloženi pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep v delu, ki se nanaša na pritožnika, razveljavilo.

Glede pritožbe zoper sklep o zavrženju revizije z dne 13. 05. 2010

7Ker je pritožbeno sodišče sklep o zavrženju pritožbe tožnika M. Ž. razveljavilo, je zaradi ekonomičnosti postopka sočasno vsebinsko odločilo tudi o sami pritožbi zoper sklep z dne 13. 05. 2010, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo tožnikov.

8Pritožnik M. Ž. v pritožbi izraža nezadovoljstvo z odločitvami, ki so bile sprejete po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, predvsem z odločitvijo, s katero se je štela pritožba zoper sodbo za umaknjeno. Tako Višje sodišče v Ljubljani ni ugotovilo, da je bivši odvetnik obvestil tožečo stranko o obveznosti plačila sodne takse šele po preteku roka. Tožnika sta zato vložila predlog za revizijo postopka, saj jima Ustava RS dovoljuje, da se branita sama in kljub temu, da nimata pravosodnega izpita, lahko vlagata vse ugovore, posebno še takrat, ko je jasno, da se skuša s pomočjo procesnega prava onemogočiti, da se pravično razsodi. Opozarja tudi na nepravilnosti v sami sodbi.

9Pritožba ni utemeljena.

10Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz razlogov, revizijo tožnikov zavrglo, saj slednja ob vložitvi nista predložila potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, niti nista zatrjevala, da bi bila pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

113. odstavek 86. člena ZPP, na katerega se je pravilno sklicevalo tudi sodišče prve stopnje, določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (kamor sodi tudi revizija) opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjema velja zgolj v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Sodišče izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba določena v 3. odstavku 86. člena tega zakona in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz 4. odstavka 86. člena tega zakona, zavrže kot nedovoljeno ( 91. člen ZPP).

12Ker je iz podatkov spisa razvidno, da sta revizijo vložila tožnika sama, nista pa zatrjevala (niti dokazala), da bi imela opravljen pravniški državni izpit in tega pritožnik v pritožbi niti ne izpodbija, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je revizijo zavrglo.

13Na pravilnost odločitve tudi ne more vplivati sklicevanje pritožnika na Ustavo RS, saj je predpisano obvezno zastopanje po odvetniku oziroma zahteva, da revizijo stranka lahko vloži sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit, dopustna tudi z vidika ustavnih določb. Sistem brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (2), pa tudi Ustavno sodišče RS (3).

14Ker pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku odloča zgolj o pravilnosti oziroma nepravilnosti konkretne odločitve, ki se s posamezno pritožbo izpodbija in ob tem tudi ni mogoče posegati v že pravnomočne odločitve, ki so bile sprejete v teku tega postopka, se pritožbeno sodišče do očitkov, ki se nanašajo na sodbo in druge sklepe v tem postopku, ne bo opredeljevalo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da od uveljavitve novele ZPP-D, to je od 01. 10. 2008 dalje, 336. člen ZPP velja v spremenjenem besedilu, ki določa, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Sodišče, če ugotovi, da pritožba ni popolna, le-to zato brez vračanja v popravo zavrže.

(2) Na primer v sodbi ES v zadevi Gilow proti Združenem kraljestvu, A 109, stran 27.

(3) Primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-137/2000 z dne 10. 07. 2003, sklep U-I-216/04, sklep U-I-334/04.