198. člen ZPP

Ker odločitev o tem, da se varstvo in vzgoja zaupa le enemu od obeh staršev, ne pomeni posega (ali celo omejitve) starševske skrbi drugega starša, pač pa le, da ta odloča o dnevnih vprašanjih otrokovega življenja (kdo in kdaj pelje otroka v šolo, na obšolske dejavnosti, k zdravniku, kaj in kdaj se bo oblekel, kdaj bo šel k počitku, ...), je mogoče začasno odločiti o varstvu in vzgoji le takrat, ko zaradi varstva koristi otroka brez tega ne bi bilo mogoče odločati o dnevnih vprašanjih otrokovega življenja v okviru izvajanja starševske skrbi. Dokazna ocena mnenja CSD mora biti primerljiva dokazni oceni izvedenskega mnenja, kriterije za to pa (z analogno uporabo) uokvirjajo določbe 254. člena ZPP. Dolžnica torej razpolaga s pravnomočnim izvršilnim naslovom, da sta ji bili obe hčeri zaupani v varstvo in vzgojo, zato lahko na podlagi določb od 238a. člena do 238.g člena ZIZ v postopku sodne izvršbe izposluje sklep o izvršbi, s katerim bo izvršilno sodišče upniku naložilo vrnitev obeh otrok (določbe 238.b člena ZIZ). Po vložitvi predloga za ureditev določenega pravnega razmerja med starši in otroki (npr. glede drugačne ureditve stikov) nov postopek za ureditev istega

Sodišče je na podlagi predloženega seznama prijavljenih terjatev v stečajno maso nad toženo stranko ugotovilo, da tožnik vtoževane terjatve ni priznal v stečajnem postopku, zato nima več pravnega interesa za vodenje pravde.

Ker pa oba tožnika v tej pravdi primarno uveljavljata ničnost istih skupščinskih sklepov iste gospodarske družbe, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta, kar se tiče primarnega tožbenega zahtevka, enotna sospornika (196. čl. ZPP). Iz dohodne štampiljke v združeni zadevi V Pg 1785/07 je razvidno, da je tožnica G. d.o.o.. tožbo pri prvostopnem sodišču vložila dne 7.8.2007. Iz dohodne številke v združeni zadevi V P 1802/2007 pa je razvidno, da je tožnik A. K. tožbo vložil dne 10.8.2007, torej za tožnico. Ker sta tožnik in tožnica enotna sospornika, vložila pa sta vsak svojo tožbo, bi moralo prvostopno sodišče sledeč gornjim izvajanjem tožbo A. K. na ničnost skupščinskih sklepov zaradi litispendence zavreči.

Če je terjatev iz naslova odpravnine in jubilejne nagrade ob stečajnem dolžniku prerekala tudi druga oseba (banka), v primeru spora, v katerem delavec od nekdanjega delodajalca v stečaju zahteva plačilo navedenih zneskov, delodajalec v stečaju in banka nista nujna sospornika na pasivni strani.

Določbe 119. čl. ZPP/77 (118. čl. ZPP/99) ni mogoče razumeti tako, da je že zgolj z zamudo naroka, določenega za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, postal neutemeljen ali nedovoljen tudi sam predlog za vrnitev v prejšnje stanje, o katerem razpravlja sodišče na naroku, ki se ga predlagatelj ni udeležil. Tudi v takem primeru je treba ocenjevati upravičenost vzrokov za zamudo, ki so navedeni v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in pri tem upoštevati pravila o dokaznem bremenu.

Če se delovni invalid v roku 30 dni od dokončnosti odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu ne prijavi pri zavodu za zaposlovanje, ni upravičen do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo. Če je sodišče prve stopnje tekom postopka izdalo začasno odredbo, s katero je naložilo toženi stranki izplačevanje mesečne akontacije 100.000,00 SIT do pravnomočne odločitve o glavni stvari, ne more brez nasprotnega dajatvenega zahtevka tožene stranke, ko odloča o glavni stvari, odločiti, da je dolžan tožnik (neupravičeno) izplačane zneske akontacije vrniti.

Po določilu 209. v zvezi z 201. členom ZPP ima intervenient položaj enotnega sospornika, če se nanj razteza pravni učinek sodbe. Tak položaj nastopi po 201. členu ZPP le v primerih, če je mogoče po zakonu ali po naravi pravnega razmerja rešiti spor na enak način za vse sospornike. Tak enotni sospornik sme po določilu drugega odstavka 209. člena ZPP vložiti izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, katere se do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeleževal. Ker revidentka (žena toženca) intervencije ni priglasila med postopkom do njegovega pravnomočnega zaključka in ker toženec revizije sam ni vložil, do združitve predmetne pravde z njeno pa ni prišlo, bi lahko imela samostojno pravico do revizije le v primeru, če bi imela položaj enotnega sospornika (po 201. v zvezi z 209. členom ZPP). Tak položaj pa bi mogel nastopiti le, če bi bila sodba v obravnavanem primeru zoper oba to je toženca in njo (revidentko) nujno enaka. Toda sodba zoper toženca in revidentko v tem primeru ne bi mogla biti enaka glede na ugotovitve nižjih sodišč, da je toženec vknjižen kot izključni lastnik sporne nepremičnine, da je bila hipoteka vpisana v zemljiški knjigi in da je obstoj terjatve ugotovlj