UPRS sodba I U 289/2010

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ljubljana pritožbo tožnika zoper obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na dan 31. 8. 2009, št. DT 4290-10001/2009-0445321 z dne 8. 10. 2009 zavrgel. V obrazložitvi pojasnjuje, da je bilo zavezancu dne 8. 10. 2009 izdano obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na dan 31. 8. 2009. Zoper navedeno obvestilo pa je zavezanec dne 15. 10. 2009 vložil pritožbo. Davčni urad pri tem ugotavlja, da pritožba zoper omenjeno obvestilo o knjigovodskem stanju ni dovoljena. Pri tem se sklicuje na Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2, v nadaljevanju ZUP) oziroma 1. odstavek njegovega 240. člena. Omenja še 4. odstavek 34. člena Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07-UPB2) ter 1. odstavek 70. in 71. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2). Citira še 1. odstavek 13. člena ZUP, po katerem opomin, ki ga zavezanka izpodbija, ni meritorna odločba v skladu z ZUP. Zato zoper tak opomin pritožba ni dovoljena.

Ministrstvo za finance kot drugostopni davčni organ je s svojo odločbo št. DT 499-29-547/2009 z dne 29. 1. 2010, pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep zavrnilo. V obrazložitvi pojasnjuje, da je bil z obvestilom o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti na dan 31. 8. 2009, pritožnik s strani Davčnega urada Ljubljana obveščen, da ima breme iz naslova dohodnine, davka in drugih prispevkov od dohodkov iz kmetijstva in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ... ter knjiženo preplačilo iz naslova nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ... Tudi po mnenju pritožbenega organa pritožba zoper obvestilo ni dovoljena. Predmet pritožbe je lahko samo odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku na prvi stopnji. Obvestilo, ki ga je v obravnavani zadevi prvostopni organ posredoval pritožniku, pa ni konkretni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s pritožbo. Z obvestilom prvostopni organ ni odločal o pravicah, obveznosti ali koristih pritožnika. Gre zgolj za dejanje, ki ga je ob upoštevanju 34. člena ZST-1, opravil prvostopni oran.

Glede ugovorov, ki jih je pritožnik navedel v pritožbi in se nanašajo na odmero dohodnine, pritožbeni organ pritožniku pojasnjuje, da bo lahko ugovore v zvezi s tem podal s pritožbo zoper samo odmero. Glede drugih ugovorov pa navaja, da niso relevantni za presojo v tem postopku, saj se z obvestilom ni odločala o tožnikovih pravicah, obveznosti ali koristih. Prav tako tudi ni izpolnjen pogoj za izrek obvestila za ničnega, kot tudi ni razlogov za ustavitev oziroma odlog upravne izvršbe, saj v tej zadevi ne gre za upravno izvršbo. Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožnika na določbe ZPP, saj v danem primeru ne gre za omenjeni postopek, kot tudi ne za kazenski postopek. Za odločanje o odškodninskih zahtevkih pa je pristojno sodišče, in ne pritožbeni organ v upravni zadevi. Z izpodbijanim sklepom pritožniku tudi ni bil zaprt transakcijski račun, zato je omenjena pritožbena navedba neutemeljena.

Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se z izpodbijano odločbo ne strinja. Pri tem se sklicuje na 2. in 3. odstavek 18. člena ZUP. Zahteva ničnost odločbe, pri čemer se sklicuje na 249., 279. in 280. člen ZUP-a, zahteva tudi izločitev po 35. in 41. členu ZUP. Sklicuje se tudi na 42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ter zahteva, da se mu vrne 2.000,00 EUR. Zahteva tudi, da bi se njegove težave objavile na TV ..., ker meni, da ga sosedje hočejo umoriti, pri čemer tudi pojasnjuje posamezne dogodke in osebe, povezane z njimi. Meni tudi, da Občina ne uredi ničesar, DURS pa zapre tekoči račun. Zahteva, da se tekoči račun zapre občini, sosedu in Komunali.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri svoji odločitvi iz razlogov, navedenih v njeni obrazložitvi in v obrazložitvi prvostopnega sklepa.

Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici, v skladu z 2. alineo 2. odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). Odločitev je sprejelo izven glavne obravnave, v skladu z določbo 59.člena ZUS-1.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami zakona, na katere se upravni organ oziroma tožena stranka v njej sklicujeta. Sodišče se zato strinja z razlogi, ki jih za svojo odločitev v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja davčni organ, kot tudi z razlogi, s katerimi tožena stranka zavrača pritožbene ugovore. V kolikor so ugovori, ki jih tožeča stranka uveljavlja enaki pritožbenim, pa jih z istimi razlogi, da ne bi prišlo do ponavljanja, zavrača tudi sodišča, v smislu 2. odstavka 71. člena ZUS-1.

V danem primeru je bistvena ugotovitev, da obvestilo o knjigovodskem stanju nima lastnosti upravnega akta, zaradi česar ga tudi ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi po ZUP. Tožnik v tožbi omenjene ugotovitve ni z ničemer ovrgel, tožbeni razlogi, ki jih navaja, pa glede na navedeno, ne morejo biti predmet upravnega spora. Zato je sodišče kot irelevantne niti ni posebej presojalo.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.