VSL sklep I Cpg 1367/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 1321/2009 z dne 22. 01. 2009 v dajatvenem in stroškovnem delu izreka in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti njene pravdne stroške v višini 1.842,04 EUR, v primeru zamude s plačilom pa še zakonske zamudne obresti od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila.

Zoper sodbo je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, napačne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbeni razlogi po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da sklep o izvršbi v celoti razveljavi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške predmetnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prav ima pritožba, da izpodbijane sodbe zaradi nejasnosti obrazložitve ni mogoče preizkusiti in je zato podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je kot nesporno med pravdnima strankama ugotovilo, da sta sklenili pogodbi št. 483/08, 249/08-g za fizično varovanje novogradnje na lokaciji J. ter pogodbo 529/08, 521/08-g za fizično varovanje novogradnje na lokaciji M. M., ki naj bi ga tožeča stranka izvajala vsak dan med 17.00 in 7.00 uro naslednjega dne za ceno 8,50 EUR na uro. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo računov št. 3525.2008, z dne 31. 08. 2008, v znesku 5.263,20 EUR, št. 4056.2008 z dne 30. 09. 2008, v znesku 5.018,40 EUR, št 4107.2008 z dne 30. 09. 2008, v znesku 4.386,00 EUR in št. 4594.2008 z dne 31. 10. 2008, v znesku 4.386,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka se je plačilu računov upirala, ker tožena stranka zaračunanih storitev ni opravila v skladu s pogodbo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, ker je ocenilo, da so ugovori tožene stranke glede samih kršitev in njihovega obsega prepavšalni in zato neutemeljeni.

Iz obrazložitve izpodbijane sodbe in trditev tožeče stranke pa ni razvidno za katere konkretne storitve so zgoraj navedeni računi izdani. Tako ni jasno ali so računi izdani po prvi pogodbi za lokacijo J., ali po drugi pogodbi za lokacijo M., ali pa morda za obe lokaciji skupaj, prav tako pa tudi ni razvidno, na katero časovno obdobje sta bili pogodbi o varovanju sklenjeni in na katero časovno obdobje se sporni računi nanašajo. Tako v obravnavanem primeru sploh ni jasno, na katere storitve se računi, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, nanašajo. Tožeča stranka pogodb in računov na katere se sklicuje v tožbi sodišču tudi ni predložila.

S tožbo se lahko uveljavlja le pravno varstvo konkretne vsebine, zato mora biti tožbeni zahtevek določen ali vsaj določljiv (1. odstavek 180. člena ZPP). Tak pa je tožbeni zahtevek le tedaj, ko tožnik v tožbi navede historični dogodek, oziroma toliko dejstev, da je omogočena jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov. Tožeča stranka mora v tožbi konkretno navesti dejstva, ki izhajajo iz življenjskega dogodka in utemeljujejo nastanek upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo (več o tem A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 129 in naslednje, Ljubljana, 2006).

Ker v obravnavanem primeru ni jasno za katero obdobje so bili sporni računi izdani, niti na podlagi katere pogodbe, niti katere storitve so z njimi zaračunane, je tožba v obravnavanem primeru nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje izpeljati postopek po 108. členu ZPP. Ker je sodišče prve stopnje nedoločen tožbeni zahtevek meritorno obravnavalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj iz obrazložitve sodbe ni jasno, na kateri konkretni življenjski dogodek se dajatveni tožbeni zahtevek, ki mu je sodišče prve stopnje ugodilo, nanaša ter ni smiselne povezave med podlago in izrekom sodbe, zato izpodbijana sodba ni sposobna za preizkus.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje tožbo vrniti v popravo po 108. členu ZPP z napotki, naj tožeča stranka konkretizira dejansko podlago zahtevka (količinsko, časovno in krajevno konkretizira opravljene storitve).

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).