UPRS sodba II U 437/2009

1. Tožba se zavrne.
2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Z v uvodu citirano prvostopno odločbo je gradbeni inšpektor tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložil, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo gospodarskega prizidka skupnih tlorisnih dimenzij 11,3 metre x 3,0 metre, ki je delno zidan – v tlorisnih dimenzijah 7,0 x 3,0 metre, delno pa je iz montažnih lesenih elementov – v tlorisnih dimenzijah 4,3 metre x 3,0 metre in stoji na zemljišču s parcelno št. 112/5 k.o. ... na severni strani obstoječe stanovanjske stavbe (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je tožniku naložil, da v roku štirih mesecev po prejemu te odločbe odstrani zgrajeni del objekta iz 1. točke izreka in vzpostavi zemljišče v prvotno stanje na svoje stroške. S 3. točko izreka odločbe je bilo odločeno, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti določene v 2. točki izreka te odločbe, opravljena izvršba nedenarne obveznosti po drugih osebah. S 4. točko izreka je bila za ta objekt prepovedana izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, uporaba objekta ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z objektom ali zemljiščem, na katerem je, ter sklepanje pravnih poslov kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Razen tega je bilo še odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (5. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve (6. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je gradbeni inšpektor pri inšpekcijskem pregledu dne 11.5.2009 ugotovil, da je tožnik v letu 1992 pričel z gradnjo gospodarskega prizidka skupnih tlorisnih dimenzij 11,3 metre x 0,3 metre bruto, ki je delno zidan (v tlorisnih dimenzijah 7,0 x 3,0 metre), delno pa je iz montažnih lesenih elementov (v tlorisnih dimenzijah 4,3 metre x 3,0 metre) in stoji na zemljišču s parcelno št. 112/5 k.o. ... na severni strani obstoječe stanovanjske stavbe. Tožnik je pričel z gradnjo brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga glede na določbo prvega odstavka 3. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 102/2004 s spremembami) moral imeti. Tudi v času gradnje objekta v letu 1992 veljaven ZGO-A (Uradni list SRS, št. 25/86) je v 7. členu določal, da se z gradnjo lahko prične na podlagi gradbenega dovoljenja. Zato gre za nelegalno gradnjo v smislu 12. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Iz tega razloga je gradbeni inšpektor v skladu s 26. členom ZGO-1 ter 152. členom ZGO-1 izdal izpodbijano odločbo. Izvršba se bo opravila v skladu s 148. členom ZGO-1, izrečene prepovedi pa so v skladu s 158. členom ZGO-1.

Tožnik se je zoper navedeno odločbo pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor RS pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 0612-305/2009/2 z dne 30.9.2009 odločilo tako, da je 4. točko izreka prvostopne odločbe spremenilo in izpustilo prepoved vpisov in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo. Iz obrazložitve izhaja, da so obvezna sestavina odločbe, izdane na podlagi 152. člena ZGO-1 prepovedi iz 158. člena ZGO-1. V konkretnem primeru pa je prvostopni organ s tem, ko je prepovedal vpise v zemljiško knjigo, izrekel prepoved, ki lastnika zemljišča s parcelno št. 112/5 k.o. ... omejujejo v izvrševanju njegovih pravic, zato je glede tega spremenil prvostopno odločbo.

V ostalem je drugostopni organ pritožbo zavrnil, saj je ugotovil, da je prvostopni organ odločil pravilno, ko je, potem, ko je ugotovil, da je tožnik zgradil prizidek k stanovanjski hiši brez gradbenega dovoljenja, izrekel inšpekcijski ukrep nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1. Z gradnjo novega objekta se namreč lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), gradnja novega objekta pa je po točki 7.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1 izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. V času gradnje je bil v veljavi ZGO (Uradni list SRS, št. 34/84 s spremembami), ki je v 7. členu določal, da se z gradnjo lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja, če ni z zakonom določeno drugače. Tožnik bi moral za predmetni gradnjo imeti gradbeno dovoljenje, ker to ni bilo pridobljeno, pa gre za nelegalno gradnjo, za katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Dejstvo, da glede zemljišča s parcelno št. 112/5 poteka spor pred sodiščem ni relevantno in ne vpliva na zakonitost izpodbijanega upravnega akta. V tej zadevi je namreč relevantno le, ali ima investitor za gradnjo oziroma poseg v prostor ustrezno upravno odločbo ali ne.

Tožnik v tožbi vloženi v tem upravnem sporu navaja, da je tožnik v letu 1992 za prizidek k stanovanjski hiši na naslovu ... pridobil odločbo o dovolitvi priglašenih del, po pritožbi A. pa je bila ta odločba razveljavljena, tožnik pa potem ni mogel več pridobiti ustreznega dovoljenja, saj bi moral predložiti potrdilo o pravici graditi. Ker je A. tožniku onemogočil izdajo gradbenega dovoljenja, je tožnik še sedaj brez njega. V nadaljevanju tožnik še opisuje nepravdne in pravdne postopke, ki tečejo v zvezi z lastninsko pravico na zemljišču s parcelno št. 112/5 k.o. ... in ki tudi po tožbenih navedbah še niso končani. Tožeča stranka predlaga odpravo izpodbijane odločbe, zahteva pa tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so v njej navedeni, in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop (12. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

Kot izhaja iz ugotovitev upravnega postopka, ki med strankama niso sporna, je tožnik na zemljišču s parcelno št. 112/5 k.o. ... na severni strani obstoječe stanovanjske stavbe sezidal gospodarski prizidek skupnih tlorisnih dimenzij 11,3 metre x 3,0 metre, ki je delno zidan – v tlorisni dimenzijah 7,0 x 3,0 metre, delno pa je iz montažnih lesenih elementov – v tlorisnih dimenzijah 4,3 metre x 3,0 metre, čeprav za takšno gradnjo ni imel gradbenega dovoljenja. Glede na zgoraj citirana določila prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je to nelegalna gradnja, saj je tožnik dela izvedel oziroma jih izvaja brez gradbenega dovoljenja. Ker je prvostopni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo, je tudi pravilno odredil ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1.

ZGO-1 v 152. členu določa, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je bilo navedeno določilo pravilno uporabljeno, saj tožnik ni izkazal, da je za sporni objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobil. Ker gre torej v tem primeru za nelegalno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen.

Glede navedb tožeče stranke, da v zvezi z lastninsko pravico na predmetnem zemljišču tečejo postopki pred rednim sodiščem, in da ji nasprotna stranka iz teh postopkov onemogoča pridobiti gradbeno dovoljenje, pa se tudi sodišče strinja z obrazložitvijo iz drugostopne odločbe, da to na pravilnost in zakonitost v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe, ki temelji na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, ne vpliva.

Izpodbijani upravni akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.