VSL sodba I Cpg 496/2010

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 2. točke izreka (ki se nanaša na sklep, sprejet pod 3. točko dnevnega reda skupščine toženca dne 25. 10. 2007, navedenega v notarskem zapisniku, ki ga je sestavil notar U. K., opr. št. SV 794/07) potrdi.

Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžan povrniti 280,91 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 15 dni.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

1razveljavilo sklepe skupščine družbe G., d.o.o.., sprejete na redni skupščini družbe dne 25. 10. 2007, navedene v notarskem zapisniku skupščine, ki ga je sestavil notar U. K., opr. št. SV 794/07 z dne 25. 10. 2007, pod 6. in 9. točko dnevnega reda, ki se nanašajo na kritje stroškov sklica družbe in razporeditev bilančnega dobička;

2tožbeni zahtevek v ostalem delu ( ki se nanaša na razveljavitev in ugotovitev ničnosti sklepov, ki so bili sprejeti na skupščini dne 25. 10. 2007 pod 3., 4., 5. in 8. točko dnevnega reda) zavrnilo in

3odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov, sprejetih pod 3. točko dnevnega reda – konkretno glede sklepa, ki daje skupščini toženca pristojnost za izključitev družbenika. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišče predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da sklep razveljavi oziroma ugotovi njegovo ničnost.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je utemeljevala tožbeni zahtevek na razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa, sprejetega pod 3. točko dnevnega reda skupščine tožene stranke, ki je bila opravljena dne 25. 10. 2007 – v delu, ki daje skupščini toženca pristojnost za izključitev družbenika iz družbe (8. člen Družbene pogodbe z dne 25. 10. 2007) s trditvami, da skupščina ni organ, na katerem bi se razreševala pravna razmerja med družbeniki. Trdila je, da je takšna določba v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, saj razmerij med družbeniki, ki so se sporazumno vzpostavila s sklenitvijo družbene pogodbe, večinski družbenik ne more enostransko spremeniti s preglasovanjem na skupščini, ker se s tem izjalovi osnovni skupni namen, zaradi katerega je bila družba sploh ustanovljena. Družbeniki kot pogodbeniki družbene pogodbe bi morali biti pri sprejemanju takšnih odločitev enakopravni.

Prvostopno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, ker je ocenilo, da niso podani razlogi za izpodbojnost niti razlogi za ničnost izpodbijanega sklepa, s čimer se pritožbeno sodišče strinja in v celoti sprejema izčrpno in tehtno obrazložitev prvostopnega sodišča.

Skupščina družbe je v osnovi res organ družbe, preko katerega družbeniki uresničujejo upravljalska upravičenja, kar pa samo po sebi še ne more biti argument v prid stališču pritožnika, da skupščina ne more biti pristojna za razreševanje pravnih razmerij med družbeniki in za odločanje o tem, kdo bo ostal družbenik in kdo ne. V naši sodni praksi je bilo pred sprejetjem ZGD-F sicer sporno, kdo sme odločati o pogodbeni izključitvi družbenika. Dvom o tem je odpravil ZGD-F z zadnjim stavkom 1. odst. tedanjega 436. člena, ki je enak kot zadnji stavek 1. odst. 501. člena ZGD-1. Ta določba priznava samostojno bit d.o.o. kot institucionalizirane organizacije in pravne osebe. Že Obligacijski zakonik (OZ), kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče, dopušča možnost, da o izključitvi družbenika iz družbe (ustanovljene z družbeno pogodbo v smislu 990. člena OZ) odločijo družbeniki sami (1. odst. 999. člena OZ). Zato je dopustnost pogodbene izključitve družbenika iz d.o.o., ob dejstvu, da je d.o.o. veliko trdnejša in bolj institucionalizirana oblika obligacijskopravne povezave (kot societas po OZ), katere interesi zahtevajo strožjo ureditev, tudi po stališču pravnih teoretikov še toliko manj vprašljiva. Prav samostojna bit d.o.o. in varstvo njenih interesov v povezavi z interesi drugih družbenikov po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo poseg v lastninsko pravico družbenikov, ki nastopi zaradi izključitve, tudi z ustavnopravnega vidika (33. člen Ustave).

Zaradi navedenega tudi ne more biti sporno, da za razreševanje pravnih razmerij med družbeniki velja načelo kapitalske večine, ki pa ga družbeniki lahko omilijo (ali izključijo) z določitvijo čim višjega kvoruma za sprejem tovrstne odločitve ob sprejemu družbene pogodbe, kot je to navedlo že prvostopno sodišče.

Trditev pritožnika, da družbenik nima zagotovljenega učinkovitega pravnega varstva svojih premoženjskih pravic iz naslova poslovnega deleža ne drži. Izključeni družbenik ima sodno varstvo tudi zoper sklep o izključitvi.

Izpodbijani skupščinski sklep pa po svoji vsebini, kot je to izpostavilo že prvostopno sodišče, niti ne predstavlja spremembe družbene pogodbe, saj je bila skupščina tožene stranke pristojna za odločanje o izključitvi družbenika že po prejšnji družbeni pogodbi (DP/06).

Odločitev prvostopnega sodišča se ob povedanem izkaže kot materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče je odgovarjalo le na v pritožbi zatrjevane razloge za izpodbojnost oziroma ničnost izpodbijanega skupščinskega sklepa. Glede ostalih, zatrjevanih tekom pravde, pa v celoti soglaša z razlogi prvostopnega sodišča in se jim pridružuje.

Pritožbeno sodišče ni našlo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške, toženi stranki pa je dolžna povrniti 280,91 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Ti predstavljajo stroške odvetnika za sestavo odgovora v višini 500 OT, kar znese 229,50 EUR, 2% materialne stroške v višini 4,59 EUR ter 20% DDV v višini 46,82 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Odvetniške tarife.