VSL sklep II Cp 3281/2010

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v odločitvi o predlogu tretjetožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks tako spremeni, da glasi:

„2. Predlog tretjetožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo se zavrne.“

V ostalem (glede odločitve v 1. točki izreka sklepa) se pritožba zavrne in sklep potrdi.

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo ugovor tretje in četrtotožene stranke z dne 10.5.2010 zoper plačilni nalog z dne 3.5.2010 ter zavrglo predlog tretjetožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 17.5.2010.

Tretja in četrtotožena stranka se zoper sklep pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov, vsebovanih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter predlagata razveljavitev sklepa. Navajata, da sta podala prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, ki je utemeljena, saj nimata denarnih sredstev za plačilo sodnih taks. Sodišče bi moralo predlog za oprostitev plačila sodnih taks vsebinsko obravnavati.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede učinkovanja sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks tako sedaj veljavni Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) kot pred njim veljavni Zakon o sodnih taksah (Ur. l. SRS št. 1-1/90 s spremembami, v nadaljevanju ZST) določata v 13. oz. v 14. členu, da sklep o oprostitvi sodnih taks učinkuje šele od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje. To pomeni, da stranka ne more zahtevati oprostitev plačila sodnih taks za že zapadle obveznosti plačila sodnih taks, v konkretnem primeru torej tretji toženec ne more s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga je vložil dne 17.5.2010, doseči oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki jo je vložil že pred tem, po podatkih spisa 26.4.2010. Zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tretjetožena stranka prepozno predlagala oprostitev plačila sodne takse, pravilna v delu, ki se nanaša na plačilo sodne takse za pritožbo, kar narekuje odločitev o zavrnitvi tega predloga. Ker pa sodišče lahko odobri oprostitev plačila sodnih taks stranki tudi za vnaprej, torej v morebitnem postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, saj je takšen predlog še vedno pravočasen, je pritožbeno sodišče zgolj v tem obsegu ugodilo pritožbi in sklep ustrezno spremenilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP.

Po določbi 1. odstavka 168. člena ZPP se v pravdnem postopku glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse. Po prehodni določbi 39. člena ZST-1 se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena že pred uveljavitvijo ZST-1, torej v času veljavnosti ZST, se sporna taksna obveznost za pritožbo, čeprav je nastala v času veljave ZST-1, presoja po prejšnjem zakonu. Sodišče prve stopnje je odločitev o ugovoru tretje in četrtetožene stranke zoper plačilni nalog sicer oprlo na določila ZST-1, kar pa ne vpliva na pravilnost odločitve. Pritožnika namreč v nobenem primeru ne bi uspela izpodbiti odločbo o odmeri sodne takse tudi v primeru, če bi jima ta bila odmerjena po prej veljavnih predpisih, torej skladno z določili 26. in 27. člena ZST. To pa zato ne, ker tretjetožena stranka sploh ne izpodbija pravilnosti odmere sodne takse za pritožbo, pač pa le zahteva oprostitev plačila sodnih taks, do česar pa glede na zgoraj navedeno glede sodne takse za pritožbo ne more biti upravičena. Četrtotožena stranka pa za pritožbo sploh nima interesa, ker je bila v postopku že oproščena plačila sodnih taks s sklepom z dne 26.1.2007 opr. št. P 2875/2006-III. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v preostalem delu pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.