VSRS Sklep X Ips 466/2007

I. Revizija se zavrže.
II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) vložil revizijo. Kot razlog za njeno dovoljenost navaja, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (2. točka drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K 1. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 25. 5. 2006, s katero je ta zavrnila revidentovi pritožbi zoper odločbo Upravne enote Kranj z dne 17. 2. 2006, in zoper sklep Upravne enote Kranj z dne 14. 3. 2006. Upravna enota Kranj je z izpodbijano odločbo v obnovljenem postopku odpravila dve svoji odločbi z dne 29. 8. 2005 in z dne 8. 1. 2002; odločila, da se zavrne priglasitev vzdrževalnih del na poljski poti po tam navedenem zemljišču in da je revident dolžan na tem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje v roku 30 dni, sicer bo sledila izvršba. Z izpodbijanim sklepom pa je odločila o stroških upravnega postopka in jih v tam navedenem znesku naložila v plačilo revidentu. Priglasitev vzdrževalnih del je bila zavrnjena, ker je bilo v postopku ugotovljeno, da gre za pot, za katero je treba izvesti priključek na državno cesto, revident pa ni predložil soglasja Direkcije za ceste, kot to določa drugi odstavek 54. člena Zakona o javnih cestah – ZJC.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča se pravno vprašanje, o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo (že rešeno vprašanje), ne šteje za pomembno pravno vprašanje (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 435/2007, X Ips 743/2007, X Ips 6/2008, X Ips 47/2009, X Ips 303/2008).

6Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: „ali je v postopku izdaje odločbe o priglasitvi del izdaja soglasja Direkcije za ceste formalno pravno zahtevana, ali pa gre za samostojno zakonsko zahtevo, ki jo je dolžan investitor izpolnjevati, ne glede na postopek izdaje odločbe o priglasitvi del“. O pravnem vprašanju, ali je izdaja odločbe po drugem odstavku 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN za posege v prostor, določene v 51. členu ZUN, vezana na dovoljenje oziroma soglasje, ki ga za nameravan poseg predpisuje poseben zakon, je Vrhovno sodišče že odločilo v zadevah U 925/92 z dne 28. 1. 1993 in U 1530/93 z dne 5. 5. 1994, iz katerih jasno izhaja, da priglašenih del ni mogoče dovoliti, če ni izdano predpisano dovoljenje po posebnem zakonu, v obravnavanem primeru po Zakonu o javnih cestah – ZJC.

7Ker je o pravnem vprašanju, ki ga revident izpostavlja, Vrhovno sodišče že odločilo, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pa od že sprejete sodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa, izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazana.

8Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

9Izrek o stroških temelji na prvem dostavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.