VSRS Sklep X Ips 477/2009

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 21. 9. 2007. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo v obnovljenem postopku odločil, da se odpravi odločba z dne 28. 12. 2006, ugodil zahtevkom revidenta v skupnem znesku 88.230,22 EUR ter mu naložil, da mora sredstva v skupnem znesku 11. 429,29 EUR vrniti v 30 dneh od vročitve te odločbe. Prvostopenjski upravni organ je namreč na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Enote ..., z dne 13. 1. 2006, med drugim ugotovil, da revident ni kmetoval skladno z dobro kmetijsko prakso pri gnojenju, poglavje 9.2.1.1. iz Programa razvoja podeželja za RS 2004-2006 (Ur. l. RS, št. 116/2004 in 45/2006). Tožena stranka je z odločbo z dne 27. 11. 2007, delno ugodila revidentovi pritožbi tako, da je spremenila 5. točko izreka prvostopenjske odločbe in navedla znesek vračila sredstev v višini 10.989,66 EUR, v ostalem delu pa je pritožbo zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5V obravnavani zadevi revident pri utemeljevanju dovoljenosti revizije navaja, da mu je z izpodbijano odločitvijo nastala materialna škoda, ki bistveno presega znesek 20.000,00 EUR. S takšno navedbo uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Iz podatkov spisa izhaja, da v obravnavanem primeru predstavlja vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta, ki je upoštevna za presojo izpolnjevanja vrednostnega pogoja za dovoljenost revizije, znesek vračila dela sredstev iz naslova neposrednih plačil za leto 2006 v višini 10. 989,66 EUR, zato ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6Po presoji Vrhovnega sodišča pa ni izpolnjen niti pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, bi moral revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Ker pa je v obravnavani zadevi revident le navajal, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, ker mu prvostopenjski upravni organ po izdaji odločbe z dne 21. 9. 2007 ni več odobril nadaljnjih vlog za uveljavljanje neposrednih plačil, zaradi česar naj bi bil okrnjen tudi njegov ugled in dobro ime, ter da zaradi izpodbijane odločitve pridela le še 1.400.000 litrov mleka letno, teh navedb pa ni izkazal z dokazi. Zlasti pa ni izkazal, da so zanj zelo hude posledice nastale prav zaradi izpodbijane odločitve, zato po presoji Vrhovnega sodišča ni izpolnjen niti pogoj za dovoljenost revizije, določen v 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

8Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.