VSRS Sklep I Up 170/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 398. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 100. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka, ki se je končal s sodbo prvostopnega sodišča U 334/2006-12 z dne 13. 11. 2007.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da upravno sodišče v upravnem sporu ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, zato ni podana procesna predpostavka za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja tožnik.

3Tožnik vlaga pritožbo iz vseh razlogov po prvem odstavku 75. člena ZUS-1 in predlaga, da Vrhovno sodišče njegovi pritožbi ugodi in dovoli obnovo, oziroma da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Prvostopno sodišče je v sodbi ugotovilo, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, zato iz sodbe nedvomno izhaja, da je sodišče v okviru izdaje sodbe presojalo dejstva in okoliščine, ki so pomembne za pravilno ugotovitev dejanskega stanja, saj sicer do zaključka, da je dejansko stanje v izpodbijani odločbi pravilno ugotovljeno, ne bi moglo priti. Prvostopno sodišče je z zavrženjem predloga za obnovo postopka tožniku kršilo temeljne ustavne pravice.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik je v predlogu za obnovo sodnega postopka uveljavljal obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, ki določa, da se postopek, ki je bil končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodno rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. V drugem odstavku 96. člena ZUS-1 pa je določeno, da se sme zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

6Iz spisa Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 334/2006 izhaja, da sodišče prve stopnje v upravnem sporu ni samo ugotavljalo dejanskega stanja in je o tožbi odločalo na seji senata na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku. V obrazložitvi sodbe je ugotovilo, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno. Ob takšnem stanju stvari pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni pogoji iz 96. člena ZUS-1 za dovolitev obnove sodnega postopka, zato je prvostopno sodišče na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 pri predhodnem preizkusu pravilno zavrglo predlog za obnovo postopka. Ob tem Vrhovno sodišče pojasnjuje, da preizkus pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja v upravnem postopku, ki ga opravi sodišče prve stopnje, še ne pomeni ugotavljanja dejanskega stanja v smislu določbe drugega odstavka 96. člena ZUS-1. Pritožbeni ugovor, da tožnik zoper odločitev davčnega organa drugih pravnih sredstev nima na razpolago, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva.

7Iz zgoraj navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi pravilna in zakonita. Iz istih razlogov tudi kršitve ustavnih pravic do enakega varstva pravic, sodnega varstva in pravnega sredstva, ki jih zatrjuje tožnik, niso podane.

8Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.