VSL sklep IV Cpg 14/2010

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vpis zavrne.

Predlagatelj J.C. je predlagal vpis sprememb ustanoviteljev in vložkov pri družbi subjektu vpisa na podlagi pogodbe o neodplačni odsvojitvi poslovnega deleža opr. št. SV 322/96 z dne 10. 10. 1996. Predlagal je, da se pri dosedanjem poslovnem deležu družbenika F.M. vpiše skupni poslovni delež predlagatelja in F.M. po deležih, ki izhajajo iz navedene pogodbe.

Družba, subjekt vpisa, je vpisu nasprotovala, češ da predložena listina ne omogoča predlaganega vpisa. Predlagala je prekinitev postopka do pravnomočnosti odločitve o tožbi, ki jo je F.M. vložil zoper predlagatelja in s katero zahteva ugotovitev, da poslovni delež na podlagi navedene pogodbe ne pripada pogodbenima strankama skupaj in da predlagatelj na podlagi te pogodbe ni postal imetnik dela poslovnega deleža F. M.

Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za prekinitev postopka. Poudarilo je, da je Vrhovno sodišče o tej zadevi že odločalo (v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti sporne pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža) in odločilo, da delitev deleža ni nična in da je v tem delu pogodba veljavna. Ni torej več sporno odločilno dejstvo, da se delež lahko razdeli. O predlaganem vpisu pa je odločilo tako, da ga je dovolilo in vpisalo skupni poslovni delež.

Zoper sklep je vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov družba subjekt vpisa in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje registrskemu sodišču. Navedla je, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti postopek. Vpis je odvisen od rešitve vprašanja, ki se nanaša na pogodbeno voljo strank, kar je dejstvo, zato registrsko sodišče tega samo ne more rešiti. Sodišče sklepa ni vročalo družbeniku (pogodbeni stranki), kar predstavlja kršitev določil postopka. Sodišče se tudi ni opredelilo do razlogov družbe v ugovoru z dne 22. 9. 2009, zato je izpodbijani sklep neobrazložen, kar prav tako predstavlja kršitev določil postopka. Po mnenju pritožnice je sporna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odločitve skupščine o razdelitvi poslovnega deleža. Ker se ta pogoj ni izpolnil, pogodba ne učinkuje. Pogodba omogoča zgolj vpis prenosa dela poslovnega deleža, vendar le po izpolnitvi odložnega pogoja. Ne omogoča pa vpisa skupnega poslovnega deleža. Ustanovitev skupnega deleža predstavlja razpolaganje s celotnim poslovnim deležem, medtem ko odsvojitev dela poslovnega deleža predstavlja razpolaganje le z delom poslovnega deleža. Pripadnost poslovnega deleža več osebam bi morala biti jasno označena, kar pa v obravnavani pogodbi ni.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep registrskega sodišča.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica neutemeljeno uveljavlja kršitve določb postopka. V zvezi s kršitvijo kontradiktornosti, ki naj bi jo sodišče storilo, ker predloga za vpis ni vročilo družbeniku (pogodbeni stranki pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža), pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica nima pravnega interesa uveljavljati kršitev določb postopka, ki so bile domnevno storjene na škodo druge stranke. ZSReg osebam, ki menijo, da je s sklepom o vpisu prizadeta njihova pravica ali na zakonu temelječ interes, omogoča, da same vložijo pritožbo in jim v ta namen določa tudi poseben rok (tretji odstavek 36. člena ZSReg). Pritožbeno sodišče zato na te očitke ne bo odgovarjalo.

Tudi očitana kršitev določb postopka zaradi neobrazloženosti sklepa sodišča ni podana. Pritožnica ni pojasnila, na katere njene ugovorne razloge sodišče prve stopnje v sklepu ni odgovorilo. Tako uveljavljene kršitve pa niso dovolj konkretizirane, zato jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

V obravnavani zadevi sta se pogodbeni stranki s pogodbo dogovorili o odsvojitvi dela poslovnega deleža v družbi B. d.o.o. V skladu z družbeno pogodbo družbe B. d.o.o., ki temelji na enaki določbi Zakona o gospodarskih družbah (četrta alineja 439. člena ZGD oziroma 505. člena ZGD-1), odločajo o delitvi poslovnega deleža na skupščini družbeniki družbe. Zato do delitve poslovnega ne bo prišlo, dokler družbeniki v skladu z upravičenji, ki jih imajo po družbeni pogodbi in zakonu, ne izglasujejo delitve poslovnega deleža, ki je bil predmet prenosa. Glede na opisane določbe zakona in družbene pogodbe je takšna pogodba po presoji pritožbenega sodišča sklenjena pod odložnim pogojem delitve deleža. Do izpolnitve pogoja pogodba, čeprav veljavna, ne učinkuje. Za ta vmesni položaj (do delitve, če do nje pride) pa ni mogoče sprejeti teze predlagatelja, da obstaja skupen poslovni delež v obliki skupnosti po deležih. Skupen poslovni delež s pogodbo ni mogel nastati, ker to ni bilo dogovorjeno (990. člen OZ), prav tako pa ni mogel nastati na podlagi drugega pravnega dejstva (1003. člen OZ), saj zakon ali družbena pogodba takšne posledice za položaj v obravnavani zadevi ne predvidevata.

Glede na povedano je treba pritrditi pritožbi, da utemeljenost vpisa, ki je bil predlagan, ne izhaja iz listin, ki so priložene predlogu (1. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg). Iz pogodbe o odsvojitvi dela poslovnega deleža opr. št. SV 322/96 z dne 10. 10. 1996 namreč jasno izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili o prenosu dela poslovnega deleža v višini 2,2% osnovnega kapitala družbe B. d.o.o. S pogodbo se stranki nista dogovorili o nastanku skupnega poslovnega deleža, kot rečeno pa tudi ni mogoče govoriti o nastanku skupnosti (skupnega poslovnega deleža) na podlagi dejstva, da družbeniki niso izglasovali delitve poslovnega deleža v skladu z družbeno pogodbo.

Ker je registrsko sodišče zmotno presodilo, da so podane materialnopravne predpostavke za predlagani vpis, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi družbe ugodilo in spremenilo sklep registrskega sodišča tako, da je predlagani vpis zavrnilo (4. točka 39. člena v zvezi z 1. točko prvega odstavka 34. člena ZSReg).