VSL sklep I Cp 3333/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

:

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo P. M., J. M. B. C. in D. A., ker v postavljenem roku niso imenovali pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji.

2Zoper sklep se pritožujeta stranska intervenienta P. J. M. in K. F.. Bistvo pritožbenih navedb je:

rok za imenovanje pooblaščenca začne teči šele, ko je tožnikom dostavljena odločba, da so to dolžni storiti (II Ips 482/2002). Odločba tožnikom ni bila vročena in zato rok za imenovanje pooblaščenca še ni začel teči;

odločbe niso bile vročane odvetniku R. K., ki je pooblaščenec tožnikov na podlagi določila 100. člena Zakona o pravdnem postopku:

sodediči pred delitvijo zapuščine so nujni sosporniki.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožbo v tej zadevi je vložil F. M. M., ki je v teku postopka umrl. V pravdi je imel pooblaščenca odvetnika R. K.. Na obravnavi dne 19.6.2008 je sodišče odvetnika R. K. pozvalo, da za dediče zapustnika P. M., J. M. B. C. in D. A. predloži pooblastilo za zastopanje v 45 dneh. Ker pooblastila ni predložil, je sodišče s sklepom z dne 26.9.2008 razveljavilo pravdna dejanja, ki jih je odvetnik R. K. opravil v njihovem imenu. Citirani sklep je pravnomočen v povezavi s sklepom višjega sodišča v Ljubljani I Cp 365/2009 z dne 18.3.2009.

S tem je nastala situacija, ko pooblaščenec pokojnega tožnika nima več pravice opravljati pravdnih dejanj za tožnikove dediče P. M., J. M. B. C. in D. A.. Izključena je uporaba določila 100. člena Zakona o pravdnem postopku in se pritožba zato nanj neutemeljeno sklicuje.

Za dediče tožnika P. M., J. M. B. C. in D. A., je tako nastala situacija iz 1. odstavka 205. člena in 146. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Poziv sodišča tožnikom, da imenujejo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, je šteti tudi kot poziv, da prevzamejo pravdni postopek (1. odstavek 208. člena ZPP).

5Sodišče prve stopnje je postopek po določilu 1. odstavka 146. člena ZPP pravilno speljalo.

S sklepom P 201/2000-1 z dne 26.9.2008 je postavilo tožnikom začasnega zastopnika A. A. in jim istočasno naložilo, da v roku 30 dneh od vročitve sklepa začasnemu zastopniku, imenujejo pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Sklep je bil A. A. vročen 1.10.2008, rok 30 dni pa je potekel 31.10.2008. V postavljenem roku pozvani tožniki niso imenovali pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Za zavrženje tožbe v tem delu je sodišče prve stopnje zato imelo pravno podlago v določilu 1. odstavka 146. člena ZPP.

Začasni zastopnik A. A. je sodišču z dopisom z dne 10.11.2008 sporočil, da s tožniki ni uspel priti v kontakt. To na pravilnost odločitve ne vpliva. Zmotno je stališče pritožbe, da rok za imenovanje pooblaščenca začne teči, ko začasni zastopnik tožnikom vroči sklep o zahtevi za imenovanje pooblaščenca. Rok začne teči, ko je sklep vročen začasnemu zastopniku, na kar so bili tožniki tudi opozorjeni v samem sklepu. Res je, da je v odločbi II Ips 482/2002 Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo drugačno stališče, ki pa ga kasnejša sodna praksa ni potrdila.

6S tožbo se zahteva, da se ugotovi, da je notarski zapis z dne 25. 3. 1996, o ugotovitvi obstoja dolga, neveljaven. Po naravi pravnega razmerja bo mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike (za vse dediče zapustnika). To pomeni, da so enotni sosporniki (196. člen ZPP). Ker v danem primeru ne gre za vprašanje obsega zapuščine ali za uveljavitev dedno pravnih pravic, dediči tožnika niso nujni sosporniki.

7V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožbo je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).