VSL sklep I Cp 606/2010

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

:

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 27/2009 z dne 22.5.2009, pri nepremičninah, kot so razvidne iz izreka I. točke sklepa, ki so v lasti ali v solasti pritožnic, dovolila zaznambo navedenega sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke za terjatev glavnice v višini 340.156,06 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi po izvršilnem predlogu, vse v korist upnika: P.B., A.

Zoper sklep sta udeleženki, lastnici oziroma solastnici nepremičnin, I. K. in G. Š., vložili pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navajata, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. In 27/2009, še ni pravnomočen, saj o ugovoru dolžnic še ni odločeno. Izpostavljata, da je terjatev upnika na podlagi sklepa N 62/94 zastarala, tudi če bi kdaj obstajala, poleg tega upnik k svojemu predlogu ni predložil nobene listine, ki bi izkazovala višino in zapadlost terjatve. W. O. ni poslovodja upnika in tako ni mogel dati pooblastila pooblaščencu v tej zadevi. Izvršilni predlog upnika bi moralo sodišče zavreči, predlog za zaznambo in vpis hipoteke pa zavrniti. Če bi dolžnici res sklenili sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi 251. člena ZIZ že leta 1994, bi ga moralo sodišče po uradni dolžnosti že vpisati v zemljiško knjigo, če tega ni storilo, tega ne more storiti po petnajstih letih.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o izvršbi na nepremičnino je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova. Po določbi 1. odstavka 86. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče o zaznambi izvršbe odloči po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe mora biti sklep o izvršbi na nepremičnino pravnomočen samo, če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine (glej 3. in 4. odstavek 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), če pa gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa je podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi, lahko tudi sklep o izvršbi, ki še ni pravnomočen. Dejstva, kot jih izpostavlja pritožba, na pravilnost odločitve zemljiškoknjižne sodnice ne morejo vplivati. Zemljiškoknjižno sodišče pravilnosti sklepa o izvršbi ne preizkuša. Vse pritožbene trditve pa se nanašajo na pravilnost izdaje sklepa o izvršbi, o čemer pa bo odločalo izvršilno sodišče. Če bosta pritožnici z ugovorom uspeli, in bo sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da bo predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen, bo zemljiškoknjižno sodišče, spet po uradni dolžnosti, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, dovolilo izbris zaznambe izvršbe in izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (90. člen ZZK-1).

Odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita. Hkrati z zaznambo izvršbe je v skladu z določbo 88. člena ZZK-1 pravilno vknjižila tudi hipoteko, ki jo je upnik z zaznambo izvršbe pridobil po samem zakonu, v skladu z 2. odstavkom 87. člena ZZK-1.

Pritožba udeleženk je torej neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).