VSRS Sklep X Ips 953/2006

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 2. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota M. z dne 5. 11. 2003, s katero je bil v 1. točki izreka odrejen varstveni ukrep zasega gradbenega stroja – bagra, ki ga tožnik kot inšpekcijski zavezanec uporablja za nelegalni kop dolomitnega apnenca na zemljišču s parc. št..., zaradi preprečitve nadaljnjega izkopavanja mineralne surovine; v 2. točki izreka je bilo določeno, da se zaseženi gradbeni stroj zapečati, v 3. točki izreka pa, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bil tožniku z odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 17. 9. 2003 izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve vseh del zaradi nelegalnega izkoriščanja mineralnih snovi na parceli št.... Določba 161. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 pa v primeru inšpekcijskega ukrepa daje zakonsko možnost prvostopenjskemu upravnemu organu, da zaseže z varstvenim ukrepom predmete, ki so bili namenjeni za prekršek – v obravnavani zadevi tožnikov gradbeni stroj. Sklicevanje tožnika na odločbo Upravne enote Slovenska Bistrica z dne 14. 7. 2000 o dovolitvi priglašenih del glede izgradnje obračališča in priključka na cesto na sporni parceli je pravno neupoštevno, saj je bil kasneje izrečen inšpekcijski ukrep, poleg tega pa je bila ta odločba odpravljena po nadzorstveni funkciji z odločbo tožene stranke z dne 28. 8. 2000.

3Zoper izpodbijano sodbo tožnik vlaga revizijo, prej pritožbo, iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS in Vrhovnemu sodišči predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, saj so razlogi sodbe v nasprotju z listinskimi dokazi. Odločba o dovolitvi priglašenih del z dne 14. 7. 2000 je tožniku dala legalno upravičenje za dela na sporni parceli. Upravna enota Slovenska Bistrica je dne 18. 10. 2000 sicer izdala novo odločbo, s katero ni dovolil izvedbe priglašenih del v isti zadevi, vendar je ta odločba postala pravnomočna šele dne 15. 3. 2006 v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča, s čimer je bila odločba o dovolitvi priglašenih del pravnomočno odpravljena. Ministrstvo za gospodarstvo pa je z odločbo z dne 30. 12. 2005 tožniku odmerilo koncesnino za izkopani in prodani material po projektih za izgradnjo gozdne ceste, obračališča in deponije. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločanju upoštevati odločbo Ustavnega sodišča z U-I-154/04 z dne 12. 5. 2005.

4Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5Revizija ni dovoljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Takega pravnega interesa pa revident ne izkazuje, saj mu zaseženi gradbeni stroj v postopku o prekršku, ni bil odvzet, saj mu varstveni ukrep ni bil izrečen.

8Tožena stranka je imela v času odločanja pravno podlago za izpodbijano odločbo v 161. členu ZGO-1. Ta v prvem odstavku določa, da se v primeru gradnje, glede katere je po določbah ZGO-1 izrečen inšpekcijski ukrep za nedovoljeno gradnjo, poleg kazni za prekršek po določbah ZGO-1 in drugih ukrepov po določbah zakona o prekrških obvezno izreče tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, namenjenih za izvajanje del tudi tedaj, kadar niso last storilca ali kadar z njimi ne razpolaga oseba, ki je storila prekršek. Zaseg predmeta, namenjenega za izvajanje nezakonitih del, pa omejeno trajanje, in sicer do pravnomočne odločbe v postopku o prekršku, v kateri pa prekrškovni organ izreče varstveni ukrep odvzema predmeta po ZP.

9Torej tak ukrep odvzema predmetov izreče sodnik za prekrške. V tretjem odstavku 161. člena ZGO-1 je določeno, da zaseg predmetov iz drugega odstavka tega člena (predmeti namenjeni za prekršek) odredi pristojni gradbeni inšpektor. V obravnavani zadevi je bil z odločbo gradbenega inšpektorja z dne 17. 9. 2003 revidentu izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve vseh del zaradi nelegalnega izkoriščanja mineralnih snovi na revidentovi parceli št. 594/1 k.o. P. Ker je revident nadaljeval z deli na sporni parceli kljub prepovedi, je gradbeni inšpektor na podlagi tretjega odstavka istega člena izdal izpodbijano odločbo o zasegu gradbenega stroja, s katerim so se izvajala dela.

10Iz upravnega spisa izhaja, da je bila dne 4. 5. 2004 izdana odločba Sodnika za prekrške v S.B., s katero je bil tožnik spoznan za odgovornega za storitev prekrška in kaznovan z denarno kaznijo po četrtem v zvezi s prvim odstavkom 182. člena ZGO-1, pri čemer pa ni bil izrečen varstveni ukrep odvzema stroja, ki ga je prej zasegel gradbeni inšpektor, kar je predmet tega upravnega spora. Po poizvedbi Vrhovnega sodišča je bila ta odločba po tožnikovi pritožbi razveljavljena dne 28. 9. 2005, postopek pa je bil nato dne 20. 11. 2007 ustavljen zaradi zastaranja.

11Ker je bil postopek o prekršku ustavljen dne 20. 11. 2007, je prenehal tožnikov pravovarstveni interes v tem upravnem sporu, saj varstveni ukrep odvzema predmeta ni več mogoč zaradi zastaranja prekrškovnega postopka, ukrep zasega pa je prenehal z odredbo o ustavitvi postopka o prekršku. Tožnik si torej svojega pravnega položaja v zvezi z zasegom stroja ne more več izboljšati. Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1.