VSRS Sklep X Ips 184/2010

Revizija se zavrže.

1Zoper prvostopenjsko sodbo je revident po pooblaščencu dne 31. 3. 2010 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 150/2006) in še navaja, da mu odločitev, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje, povzroča zelo hude posledice, saj je za pridobitev gradbenega dovoljenja vložil že več kot 100.000,00 EUR.

2Revizija ni dovoljena.

3Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Center z dne 24. 4. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 31. 8. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ v obnovi postopka odpravil gradbeno dovoljenje z dne 17. 2. 2003, ki ga je isti upravni organ izdal revidentu za gradnjo „stanovanjskega objekta v obliki dokončanja nezaključene arhitekture severne fasade objekta, sanacijo brežine oz. teras grajskega griča, izvedbo zunanje ureditve ter priključkov na komunalne in energetske vode“, vse v skladu z lokacijskim dovoljenjem z dne 6. 5. 2002 in tam navedeno projektno dokumentacijo. V 2. točki izreka je zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo navedenega gradbenega dovoljenja, ker ni izkazal, da ima pravico graditi na zemljišču, za katero je bilo prvotno dovoljenje izdano.

4Po drugemu odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revident uveljavlja dovoljenost revizije po določbah 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava, na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7Ker revident ni navedel, katero je pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, pač pa se zgolj sklicuje na določbo 2. točke 83. člena ZUS-1, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ni podan.

8Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident ni izkazal, da bi mu zaradi odločitve v tem postopku nastale zelo hude posledice. Zgolj navajanje, da ima odločitev sodišča za revidenta zelo hude posledice, ker naj bi za pridobitev gradbenega dovoljenja vložil več kot 100.000,00 EUR, ne zadošča. Tudi sicer, če bi revident izkazal, da je za pridobitev gradbenega dovoljenja vložil zgoraj navedena sredstva, to samo po sebi še ne pomeni zelo hudih posledic. Glede na navedeno tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

9Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.