VSL sklep II Cpg 670/2006

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ob prejemu predloga za izvršbo najprej preizkusi, ali obstojijo formalne predpostavke v skladu z določbami Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po ugotovitvi, da te obstajajo, pa preizkusi tudi obstoj začetnih materialnih predpostavk, določenih v materialnopravnih določbah ZIZ. Preizkus predloga za izvršbo glede sredstev in predmetov izvršbe je omejen na preizkus, ali so predlagana sredstva izvršbe v okviru predpisanih (30. člen ZIZ) oziroma ali obstoji oprostitev ali omejitev izvršbe na določen predmet (32. člen ZIZ).

V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo z rubežem dolžnikove denarne terjatve do dolžnikovega dolžnika stečajne mase E. d.d. – v stečaju in s prenosom zarubljene denarne terjatve na upnika v izterjavo, torej je predlagal izvršbo s sredstvom, ki je v skladu s 30. členom ZIZ predvideno kot sredstvo izvršbe, in na predmetu, ki v skladu z 32. členom ZIZ ni izvzet iz izvršbe oziroma izvršba na njem ni z zakonom omejena. ZIZ v določbah 9. poglavja »Izvršba na denarno terjatev dolžnika«, niti v drugih določbah, ne predpisuje, da bi moral upnik že v predlogu za izvršbo izkazati, da je terjatev, na katero se predlaga izvršba, dolžnikova. Po določbah ZIZ mora namreč v predlogu za izvršbo izkazati le dolžnikovo lastnino pri izvršbi na nepremičninah (prim. 168. člen ZIZ). Ob takšnih zakonskih določbah sodišče ni imelo podlage za uradni preizkus predloga za izvršbo tudi glede vprašanja, ali je denarna terjatev, na kateri je predlagana izvršba, dolžnikova, saj je to lahko le predmet nadaljnjega ugovornega postopka.

Če pa se je sodišče prve stopnje že v fazi preizkusa predloga za izvršbo lotilo ugotavljanja, ali je terjatev, na katero se predlaga izvršba, dolžnikova, ali pa je bila prenesena na drugo osebo, bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa upniku dati možnost obravnavanja pred sodiščem, tako da bi ga seznanilo s svojimi poizvedbami in ugotovitvami ter mu omogočilo, da se o njih tudi izjavi, saj je z zagotovitvijo pravice stranke do izjavljanja v postopku uresničena tudi ustavna pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave (glej odločbo Ustavnega sodišča štev. Up-108/00-18 z dne 20. 2. 2003, objavljeno v Ur. l. RS, št. 26, z dne 13. 3. 2003). Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru upnikov predlog za izvršbo zavrnilo, ne da bi mu dalo možnost obravnavanja, s čimer je storilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Že iz tega razloga je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje postopalo v skladu z določbami ZIZ in se bo ob preizkusu predloga za izvršbo omejilo zgolj na obstoj formalnih in materialnih predpostavk, kot je bilo prej obrazloženo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.