VSL sklep I Cpg 557/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški tožeče stranke so nadaljnji pravdni stroški.

:

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je tožbeni zahtevek glede podlage utemeljen, da je podana izključna odgovornost tožene stranke za napake pri sanaciji fasade stopnišča na stanovanjskem objektu S v letu 2001 (1. točka izreka), odločitev o pravdnih stroških pa je pridržalo za končno odločbo (2. točka izreka).

2Proti tej sodbi se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja "vse pritožbene razloge" in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne in jo obveže k povrnitvi njenih pravdnih stroškov.

3V obširnem odgovoru na pritožbo pa tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4Pritožba je utemeljena.

5V predmetnem sporu je tožeča stranka "Lastniki stanovanj v večstanovanjskem objektu S". Po določilu 1. odst. 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko fizična ali pravna oseba, "Lastniki stanovanj" pa niso ne eno ne drugo. Skladno z določilom 3. odst. istega člena lahko sodišče izjemoma prizna lastnost stranke tudi drugim oblikam združevanja, če izpolnjujejo v zakonu predpisane pogoje in če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo (2. odst. 76. člena ZPP). Ker pa se v predmetnem sporu to ni zgodilo, je podana absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 339. člena ZPP, saj kot tožeča stranka nastopajo neimenovani lastniki stanovanj. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 1. odst. 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

6Stališče prvostopnega sodišča, da v predmetnem sporu določbe ZPP o pooblaščencih niso uporabljive zato, ker so lastniki stanovanj s 3. členom Pogodbe o upravljanju (B9) upravnika pooblastili za zastopanje v sodnih zadevah (3. stran izpodbijane sodbe), ne pomeni, da posameznih lastnikov kot tožnikov v tožbi ni potrebno navesti. To stališče sodišča prve stopnje je pravilno samo toliko, da posebno pravdno pooblastilo tistih lastnikov, ki so podpisali pogodbo o upravljanju, ni potrebno. Po določilu 29. člena takrat veljavnega Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, št. 19/91), upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči o njihovih pravicah in koristih po tem zakonu. To pa ne pomeni, da zastopa tudi tiste lastnike, ki pogodbe o upravljanju (v katerih je določeno, da upravnik zastopa lastnike tudi v postopkih pred sodišči) niso podpisali. Določbe veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju imajo sicer pravni učinek tudi za tiste lastnike, ki pogodbe niso podpisali (primerjaj 1. odst. 31. člena SZ), vendar pa s pogodbo dano pravdno pooblastilo presega okvir rednega upravljanja (primerjaj 3. odst. 31. člena v zvezi s 1. odst. 24. člena SZ).

7V nadaljnjem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s sklepom pozvati tožečo stranko, da (1) poimensko navede vsakega posameznega tožnika, tako kot je predpisano v 2. odst. 105. člena ZPP in (2) za tiste tožnike, ki pogodbe o upravljanju niso podpisali, predloži tudi njihovo pooblastilo za zastopanje.

8Glede na to, da je tožbo vložil upravnik po odvetnici, bo sodišče sklep, s katerim bo tožečo stranko pozvalo k odpravi napak, moralo vročiti le tej. Če vloga v roku, ki ga bo postavilo sodišče, ne bo dopolnjena tako, da bo primerna za obravnavanje, jo bo sodišče prve stopnje skladno z določilom 5. odst. 108. člena ZPP zavrglo.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo 3. odst. 165. člena ZPP.