VSL sklep I Cpg 385/2010

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

:

Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno in zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka predlagala, da se toženi stranki prepoveduje odtujitev ali obremenitev njenih nepremičnin, razvidnih iz izpodbijanega sklepa, vpisanih v k.o. Rovinj (Hrvaška) Zemljiške knjige Občinskega sodišča v Rovinju, z zaznambo te prepovedi v navedeni zemljiški knjigi.

Tožeča stranka je vložila zoper sklep pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da izda predlagano začasno odredbo, podredno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka niti ni zmotno uporabilo materialnega prava. Sodišče druge stopnje soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje in se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev sodišča prve stopnje.

Pritožnica navaja, da je pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju podana na podlagi 266. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da če je uveden pravdni postopek, je za odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek. Tožeča stranka pa je predlagala izdajo začasne odredbe prav v postopku, v katerem že teče pravda.

Po določilu 239. čl. ZIZ se določbe tega zakona smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v delu zakona o zavarovanju drugače določeno. Postopek zavarovanja je torej del izvršilnega postopka. Zato je treba upoštevati določilo 1. odst. 63. čl. Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), ki pravi, da je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za dovolitev in opravo izvršbe, če se ta opravlja na območju Republike Slovenije. Navedeno a contrario pomeni, da za dovolitev in opravo izvršbe izven območja Republike Slovenije slovensko sodišče ni pristojno.

Pritožnica je pri tem, ko je svoja izvajanja oprla na določilo 266. čl. ZIZ, prezrla, da gre za spor z mednarodnim elementom, zato ni moč mimo določil ZMZPP. Ta pa omogočajo slovenskim sodiščem, da vodijo postopek izvršbe in zavarovanja le, če bi ta postopek zadeval tujčevo premoženje pri nas. V nasprotnem primeru bi slovensko sodišče poseglo v jurisdikcijo druge države, kar pa ni dopustno.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani niti tisti, na katere je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).