VSRS Sklep X Ips 419/2007

Revizija se zavrže.

1Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) dne 27. 3. 2007 po odvetnici vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1.

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 2. 2006, s katero je zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote N.m. z dne 14. 11. 2005. S to odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil revidentov predlog, da se odločba gradbenega inšpektorja z dne 17. 6. 2004, po kateri mora inšpekcijski zavezanec – revident ustaviti gradnjo tam navedenega zidano – lesenega objekta (1. točka izreka), objekt odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje (2. točka izreka), izreče za nično.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več zadevah, npr. v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se revident sklicuje, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišče prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zgoraj navedeni način, saj navaja le, da gre za pomembno pravno vprašanje, kdaj nezakonitost upravnega akta, upoštevaje naravo in težo kršitev v postopku, povzroči pravno neizvršljivost akta in se s tem prevesi v njegovo ničnost. S tem pa ni izkazal izpolnjenosti pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Revident zatrjuje tudi obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Navaja, da ima kot upokojenec sorazmerno skromne dohodke, da je v nakup in gradnjo obravnavanega objekta vložil vse svoje prihranke, vrednost objekta pa presega 20.000,00 EUR. Ker teh zgolj pavšalnih navedb ni z ničemer pojasnil, še manj pa dokazal, da bi jih revizijsko sodišče lahko preizkusilo, pri tem pa gre za objekt, namenjen zgolj občasnemu bivanju, ni izkazal obstoja zelo hudih posledic, ki naj bi zanj nastopile z izpodbijano upravno odločbo. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.