VSRS Sklep I Up 583/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote N.m. z dne 7. 5. 2008. Z navedenim sklepom je upravni organ ugotovil, da je tretja alineja 3. točke izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 17. 8. 2004, postala izvršljiva, dovolil njeno izvršbo in tožniku zagrozil z denarno kaznijo v višini 3.000,00 EUR, če v dodatnem roku enega meseca od prejema tega sklepa ne bo spoštoval v tretji alineji 3. točke izreka navedene odločbe odrejene prepovedi uporabe objekta na zemljišču parc. št. 15 k. o.... Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo z dne 24. 7. 2008, zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep.

2Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

3Tožnik v pritožbi navaja, da je zemljišče, na katerem stoji objekt, v predlogu prostorskega plana Občine Š. predvideno kot stavbno zemljišče. Ko bo navedeni prostorski plan dokončno sprejet, bo objekt lahko legaliziran, zato je odločitev organa prve stopnje, s katero je bila tožniku prepovedana uporaba objekta in zagrožena visoka denarna kazen, tudi vsebinska odločitev o pravici oziroma obveznosti tožnika.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Razlogi, ki jih navaja prvostopno sodišče, so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbah ZUS-1, na katere se pravilno sklicuje prvostopno sodišče. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. V skladu z navedeno določbo je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

6V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o izvršbi, izdan na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Iz določbe 2. odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

7Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku, postala izvršljiva, dovolil izvršbo in tožniku v primeru nadaljnjega nespoštovanja inšpekcijske odločbe zagrozil z denarno kaznijo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o izvršbi skladen z izvršilnim naslovom in da je bila tožniku zagrožena najnižja možna kazen v skladu z drugo točko 2. alineje prvega odstavka 148. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1.

8Tožnik v pritožbi niti ne zatrjuje, da bi sporni objekt prenehal uporabljati in bi bila zato izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe neutemeljena, niti ne zatrjuje nobenega drugega posega v svoje pravice, obveznosti ali pravne koristi, temveč samo navaja, da bo objekt po predvideni spremembi prostorskega plana lahko legaliziran, česar pa ni mogoče šteti za pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Ta navedba pa tudi ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

9Izpodbijani prvostopni akt po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 17. 8. 2004, s katero mu je bila med drugim izrečena prepoved uporabe nelegalno zgrajenega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, saj tožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo.

10Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.