VSRS Sodba IV Ips 54/2009

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se M.C. za prekršek po petem odstavku 138. člena Zakona o varnosti cestnega prometa izreče globa 40,00 EUR.

A.

1Postaja mejne policije Jelšane je M.C. zaradi prekrška po sedmem odstavku 138. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) izdala plačilni nalog z dne 2.8.2009, s katerim mu je naložila plačilo globe v višini 500,00 EUR. Storilec prekrška je takoj na kraju plačal polovično globo.

2Zoper pravnomočni plačilni nalog je vrhovni državni tožilec F.M. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve iz 4. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal, da izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da storilcu izreče globo za prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, vendar se slednji o zahtevi ni izjavil.

B.

4Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je prekrškovni organ kršiteljevo ravnanje nepravilno pravno opredelil po sedmem odstavku 138. člena ZVCP-1, čeprav je storilec dejansko storil prekršek po petem odstavku tega člena. Storilec je namreč med vožnjo uporabljal vozniško dovoljenje, kateremu je potekla veljavnost, in s tem storil prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1. Zaradi nepravilne pravne opredelitve prekrška je bila storilcu neupravičeno izrečena večja globa, kot je predpisana za prekršek, ki ga je storil.

5Po določbi sedmega odstavka 138. člena ZVCP-1 se z globo 500 eurov kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s peto alinejo prvega odstavka ali s četrtim odstavkom tega člena. Po 5. alineji prvega odstavka tega člena sme motorno vozilo oziroma motorno vozilo s priklopnikom voziti oseba, ki ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, po določbi četrtega odstavka tega člena pa se v cestnem prometu ne sme uporabljati vozniškega dovoljenja, namesto katerega je izdan dvojnik.

6Prekrškovni organ je M.C. izdal izpodbijani plačilni nalog, ker je storilec uporabljal vozniško dovoljenje, kateremu je potekla veljavnost. Takšno ravnanje storilca pa je moč pravno opredeliti le kot prekršek po določbi 3. alineje prvega odstavka 138. člena ZVCP-1, po kateri sme voziti motorno vozilo oziroma motorno vozilo s priklopnikom oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi vozila ali skupine vozil v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju. Ravnanje v nasprotju s to določbo pa je sankcionirano v določbi petega odstavka 138. člena ZVCP-1, po kateri se z globo 40 eurov kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je potekla, pa predložitev veljavnega zdravstvenega spričevala ni pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti.

7Glede na povedano Vrhovno sodišče zaključuje, da je prekrškovni organ z nepravilno pravno opredelitvijo prekrška po sedmem odstavku 138. člena ZVCP-1, čeprav je kaznovani M.C. storil prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1, storil kršitev iz 4. točke 156. člena ZP-1, saj je uporabil predpis, ki se ne bi smel uporabiti. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti in izpodbijani plačilni nalog spremenilo tako, da se storilcu M.C. za prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1 izreče globa v višini 40,00 EUR.