VSRS Sodba in sklep II Ips 857/2006

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1Tožnika sta kot kreditojemalca 21. 1. 1992 z Landes-Hypothekbank Steiermark, Graz kot kreditodajalko sklenila kreditno pogodbo za znesek 700.000 ATS z obvezo vračila v 60 mesecih v enakih, vnaprej določenih zneskih, od katerih je prvi zapadel v plačilo 31. 1. 1993, zadnji pa 31. 12. 1997.

2A. zavarovalna družba, pravna prednica tožene stranke, je prevzela jamstvo za pogodbene obveznosti kreditojemalcev, zato je 28. 12. 1992 z njima pred tedanjim Temeljnim sodiščem v Celju, Enoti v Celju, pod opr. št. I 864/92 sklenila sporazum, s katerim je

ugotovljen obstoj terjatve A. zoper oba tožnika po kreditni pogodbi z avstrijsko banko za primer, da svojih pogodbenih obveznosti ne bosta (pravočasno) izpolnjevala (1. točka sporazuma) in

za zavarovanje prej navedene terjatve ustanovljena na parcelah tožnikov št. 458 in 459, vpisanih v vl. št. 110 k.o. ... zastavna pravica v korist A.

3Tožnika sta s tožbo zahtevala (i) ugotovitev neobstoja terjatve, ugotovljene s sporazumom o zavarovanju terjatve, (ii) neobstoj zastavne pravice v zavarovanje te terjatve in (iii) izstavitev listine, na podlagi katere bodo izbrisani hipoteka ter prepoved odtujitve in obremenitve zastavljene nepremičnine.

4Sodišče prve stopnje je zahtevek v celoti zavrnilo.

5Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo v delu, ki se nanaša na ugotovitvi o neobstoju terjatve in hipoteke in na izstavitev listine, primerne za izbris hipoteke iz zemljiške knjige in v tem obsegu tožbo zavrglo; v ostalem, t.j. glede izstavitve listine, primerne za izbris prepovedi obremenitve in odtujitve zastavljenih nepremičnin, pa je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo potrdilo.

6Tožnika sodbo pritožbenega sodišča izpodbijata z revizijo iz revizijskih razlogov absolutne bistvene kršitve procesnih pravil iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Njune trditve bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

7Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8Revizija ni utemeljena.

9Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje delno (v obsegu, navedenem v 5. točki obrazložitve) razveljavilo in tožbo zavrglo zaradi presoje, da je bilo odločeno o stvari, o kateri je že bila sklenjena sodna poravnava, res transacta pa je procesna ovira za sojenje o isti stvari. V sporazumu z dne 28. 12. 1992, ki ima pravno naravo sodne poravnave, je bil namreč ugotovljen obstoj sporne terjatve, z njim je bila ustanovljena hipoteka in predstavljal je podlago za vpis hipoteke v zemljiško knjigo.

10Tožnika v reviziji uveljavljata le, da ne gre za res transacta, ker ugotovitev neobstoja terjatve in zastavne pravice ter izstavitev listine, primerne za izbris prepovedi odtujitve in obremenitve pri zastavljenih nepremičninah, uveljavljata na podlagi dejstev, ki so nastopila po sklenitvi sporazuma, konkretno: kreditna pogodba bi morala biti registrirana pri Banki Slovenje po sklenitvi sporazuma, a se to ni zgodilo, ker sta tožnika šele po sklenitvi sporazuma ugotovila, da registracija ni mogoča, registracija pa je odložni pogoj, ki mora nastopiti, da kreditna pogodba stopi v veljavo.

11Da se tisti del tožbenega zahtevka, glede katerega je bila tožba pravnomočno zavržena, ne bi nanašal na predmet, o katerem je bila sklenjena sodna poravnava (308. člen ZPP), revidenta ne uveljavljata (371. člen ZPP). Trditve, da bi morala biti kreditna pogodba registrirana (v časovnem pomenu oziroma glede na zaporedje posameznih dejanj v postopku sklenitve kreditne pogodbe in zavarovanja iz nje izvirajoče terjatve) po sklenitvi sporazuma (ki ima na podlagi določbe drugega odstavka 251. c člena v času sklenitve sporazuma veljavnega Zakona o izvršilnem postopku, v nadaljevanju ZIP, pravno naravo sodne poravnave), do revizije nista postavila, zato takšna ugotovitev ne predstavlja dejanske podlage izpodbijane sodbe, na katero je revizijsko sodišče zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega staja iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano. Obravnavana trditev je torej nedovoljena, poleg tega pa se nanaša na nepomembno dejstvo.

12Ko sta tožnika sklenila kreditno pogodbo (21.12.1992) in sporazum o zavarovanju terjatve (28.12.1992), je veljal Zakon o kreditnih poslih s tujino(1), ki je določal krog oseb, ki jim je bilo dovoljeno zadolževati se v tujini. Med njimi so bili tudi t.i. »zasebniki« (obrtniki). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila tožnika takrat »zasebnika« (obrtnika) in da sta kredit potrebovala za nakup opreme za dejavnost. Res je, kar trdita v reviziji, da bi moral biti kreditni posel, ki sta ga sklenila z avstrijsko banko, registriran pri Banki Slovenije. V prvem odstavku 18. člena je navedeni zakon določal, da se morajo kreditni posli s tujino registrirati pri Banki Slovenije, pri čemer predstavlja opustitev registracije prekršek, v petem odstavku istega člena pa je bilo določeno, da pogodbe o kreditnih poslih s tujino pričnejo veljati šele tedaj, ko so registrirane.

13O posledicah opustitve registracije kreditnega posla s tujino, ki ga je sklenil domač subjekt, ki mu je zakon to dovoljeval, sta se v sodni praksi izoblikovali dve različni stališči, pri čemer pa nobeno od njih ne daje podlage za odločitev, za kakršno se zavzemata tožnika. Prvo stališče je, da neregistrirana pogodba stopi v veljavo takoj, ko je sklenjena, ker je opustitev registracije »le« prekršek. Temu nasprotno je stališče, da je v primeru, ko je začetek veljavnosti pogodbe odvisen od negotovega dejstva, taka negotovost pa obstoji tudi glede tega, ali bo Banka Slovenije pogodbo registrirala ali ne, pogodba sklenjena pod odložnim pogojem; dokler odložni pogoj ne nastopi, pogodba ne velja. Vendar pa je s prenehanjem veljavnosti Zakona o kreditnem poslovanju s tujino in z uveljavitvijo Zakona o deviznem poslovanju(2) v letu 1999, ki je pogoj registracije opusti, pogodba stopila v veljavo. V obeh primerih torej pogodba kreditojemalca zavezuje, čeprav ni bila registrirana.

14Glede na razloge, ki jih uveljavljata revidenta, revizija ni utemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Uradni list RS 1/91-I.

Op. št. (2): Uradni list RS 23/99.