VSRS Sklep X Ips 196/2009

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka dne 31. 3. 2009 po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

K 1. točki izreka:

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5. 9. 2007 (v zvezi z odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostava Vič-Rudnik z dne 18. 6. 2007). Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odpravila navedeno odločbo prvostopnega upravnega organa o gradbenem dovoljenju za gradnjo večstanovanjskega objekta ob tam navedenih pogojih, njeno zahtevo za izdajo upravnega dovoljenja pa je zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/2008-15 z dne 23. 4. 2009 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Revizija je po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. V obravnavani zadevi je tožena stranka odpravila odločbo prvostopnega upravnega organa, ki je tožeči stranki – investitorju izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega objekta. Ker pa revidentka razen pavšalnega zatrjevanja, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, svojih trditev ni z ničemer obrazložila, niti jih ni konkretizirala, da bi jih sodišče lahko preizkusilo, obstoja zelo hudih posledic ni izkazala, zato revizija v obravnavani zadevi ni dovoljena.

6Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

7Ker tožeča stranka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).