VSK sklep I Cp 180/2006

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 14.02.2003 se
r a z v e l j a v i t a

in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor udeleženca S.V. kot neutemeljen in vzdržalo v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 14.02.2003.

Zoper sklep se je udeleženec S.V. pritožil. Meni, da je napačno uporabljeno materialno pravo. Dejstvo je, da se sodišče sicer v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje na vezanost na odločbo upravnega organa in dolžnost poočitbe podatkov o nepremičninah, glede katerih je temeljna evidenca kataster, vendar pa bi moralo preveriti, ali je listina, ki je podlaga za vpis, dokončna oziroma pravnomočna. To določa tudi 40. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Taka situacija pa ni podana, zoper odločbo Komiteja za gospodarstvo in planiranje Občine z dne 31.01.1989 je bila namreč vložena pritožba na drugostopenjski organ, to je Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava RS, to je izpodbijano odločbo odpravilo (odločba z dne 4.12.1995, ki jo prilaga) in zadevo vrnilo v ponovno odločanje organu prve stopnje, ki pa ni ponovno odločal in tudi ne izdal odločbe. Sodišče pravne podlage za vpis spremembe katastrskih podatkov zato ni imelo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo tudi na podlagi določbe 115. čl. Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Ur.l. RS, št. 59/1996 s spremembami in dopolnitvami). Navedlo je, da je dolžno po uradni dolžnosti poočititi podatke o nepremičninah, glede katerih je temeljna evidenca kataster. Glede na določbo 84. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) je namreč vezano na upravno odločbo, iz te pa izhaja, da je kot namen rabe na parceli št. 4650, vpisana njiva, katastrski razred III in se ta parcela dodeli S.V. To stališče je načeloma pravilno. Po 3. odst. 71. čl. ZKZ komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišča z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišča v zemljiško knjigo. Prvi stavek 2. odst. 115. čl. ZKZ, ki je prej omogočal vpis v zemljiško knjigo tudi na podlagi nepravnomočnih komasacijskih odločb, je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-26/97 z dne 13.07.2000. Sodišče pa je listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, prejelo s strani udeleženca Republike Slovenije dne 11.02.2003. Ali so podane vse predpostavke za dovolitev vpisa po 148. čl. ZZK-1 v zvezi tudi s 40. čl. tega zakona (ta zakon se glede na to, da je zemljiškoknjižna referentka o vpisu odločila 30.08.2004, uporablja – 1. odst. 246. čl. ZZK-1), sodišče ni presodilo, in ob tem pritožnik pravilno opozarja, da iz listin, ki jih je kot podlago za vpis prejelo sodišče, ni razvidno, da bi šlo za pravnomočno odločbo. Sodišče tako ni presodilo vseh zahtevanih pogojev za vpis, sodišče druge stopnje je zato sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora udeleženca in tudi sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavilo na podlagi 5. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje (zemljiškoknjižnemu sodniku) v ponovno odločanje, in bo moralo tudi skladno z gornjimi napotki ponovno preveriti ali so pogoji za vpis izpolnjeni.

Ker je pritožbi ugodeno, in sta sklepa sodišča prve stopnje razveljavljena, je sodišče druge stopnje hkrati dovolilo tudi izbris vpisov opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.