VSRS Sklep X Ips 470/2008

Revizija se zavrže.

1Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 26. 6. 2008 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z navedbo, da gre v navedeni zadevi za pomembno pravno vprašanje.

2Revizija ni dovoljena.

3S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6. 9. 2007, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica z dne 9. 5. 2007, s katero je zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja kot otroka, katerega starš je umrl zaradi sodelovanja v NOB.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revident je v reviziji le pavšalno navedel, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, vendar ga v nadaljevanju ni izpostavil. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Po presoji vrhovnega sodišča revident zgolj z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, ni izkazal navedenega pogoja za dovoljenost revizije. Če pa revident meni, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje glede ugotovitve, ali lahko otrok (tožnik) ob smrti zunajzakonskega partnerja njegove matere, ki ni bil otrokov biološki oče, niti ga ni priznal za svojega ali ga posvojil, pridobi po določbi 8. odstavka drugega člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja – ZZVN (Ur. l. RS, št. 63/1995, 8/1996, 44/1996, 70/1997, 39/1998, 43/1999, 19/2000, 28/2000 in 64/2001) status žrtve vojnega nasilja, pa Vrhovno sodišče dodaja, da je o tem že zavzelo stališče v sodbi I Up 728/2003 z dne 18. 3. 2005. V navedeni zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da smrt moža tožničine matere, ki nesporno ni bil ne biološki oče ne posvojitelj tožnice, ni mogoče šteti za okoliščino za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, tega pa tudi revident ne zatrjuje.

6Glede na to, da revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.