VSK sklep PRp 160/2009

Pritožba obdolženega I.M. se kot prepozna z a v r ž e

.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi I.M. odgovoren za prekršek po določbi d. tč. četrtega odstavka 130. čl. ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 510,00 EUR, deset kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije in prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za čas enega meseca. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe s posebnim plačilnim nalogom.

Proti takšni sodbi je obdolženi dne 7. aprila 2009 vložil pritožbo, v kateri prosi za omilitev izrečene sankcije.

Višje sodišče je v skladu z določbo prvega odstavka 163. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, obdolženčevo pritožbo zavrglo, ker je prepozna. Obdolžencu je bila sodba sodišča prve stopnje vročena dne 27. marca 2009, v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se na podlagi določbe drugega odstavka 67. čl. ZP-1 v rednem sodnem postopku smiselno uporablja glede vročanja pisanj.

Po določbi 3. odst. 87. člena ZUP, v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. V skladu z določbo 4. odstavka navedenega člena velja vročitev za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja. Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno na kateri dan ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za pritožbo), kot tudi za tek roka za pritožbo ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v hišnem predalčniku.

Ker je osemdnevni rok za pritožbo iztekel v soboto, 4. aprila 2009, bi bila pravočasna pritožba, ki bi na sodišče prispela v ponedeljek 6. aprila 2009, oziroma bila navedenega dne oddana s priporočeno pošiljko na pošti. Glede na to, da je obdolženi pritožbo priporočeno oddal na pošti dne 7. aprila 2009, je takšna pritožba prepozna in jo je iz tega razloga višje sodišče zavrglo.

Ker obdolženi s pritožbo ni uspel mora v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).