VSRS Sodba III Ips 101/2016-3

I. Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek (za ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 38.717,41 EUR) zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 2.199,30 EUR pravdnih stroškov, 962,40 EUR pritožbenih stroškov in 1.198,00 EUR revizijskih stroškov (skupaj 4.359,70 EUR) - z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj terjatve A., d. d., v višini 38.717,41 EUR do Republike Slovenije (I. točka izreka sodbe). Posledično je toženi stranki naložilo povrnitev 2.920,44 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe).

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe). Posledično je toženi stranki naložilo povrnitev 526,12 EUR pritožbenih stroškov tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka sodbe).

3Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 83/2016-7 z dne 20. 9. 2016 dopustilo revizijo tožene stranke glede vprašanja, ali je podana pasivna legitimacija tožene stranke v pravdi za ugotovitev zahtevka oškodovanca po tretjem odstavku 97. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) oziroma tretjem odstavku 76. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

4Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Smiselno je primarno predlagala spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev sodb sodišč nižjih stopenj z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške revizijskega postopka.

5Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Uporaba ZPP(-E)

6Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 6. 1. 2016, kar je pred začetkom uporabe Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 10/2017, v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem (na podlagi 125. člena ZPP-E) nadaljeval po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki so se uporabljale pred začetkom uporabe ZPP-E.

Povzetek pravno relevantnih dejanskih ugotovitev

7Tožnica je 17. 6. 1998 na podlagi zavarovalne pogodbe svoji zavarovanki (B., d. d.) izplačala zavarovalnino v višini 38.717,41 EUR. Zavarovalnino je izplačala zaradi ropa poslovalnice B., d. d., v S.

8Storilec (D. M.) je bil v kazenskem postopku pravnomočno obsojen. Ugotovljeno je bilo, da si je na račun B., d. d., prilastil 53.130,00 EUR. Na podlagi 95. in 96. člena KZ mu je bila odvzeta korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. Znesek 53.130,00 EUR je dolžan plačati v več obrokih, v roku 2 let po pravnomočnosti kazenske sodbe (22. 6. 2014). Rok za obročna plačila do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni potekel.

9B., d. d., v kazenskem postopku ni priglasila premoženjskopravnega zahtevka.

Pravna presoja sodišč prve in druge stopnje

10Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je podana pasivna legitimacija toženke. Po njegovem stališču je namreč država s trenutkom (ne le dejanskega, temveč že pravnega) odvzema protipravno pridobljene premoženjskopravne koristi vstopila v pravno razmerje z obsojencem in pridobila do obsojenca terjatev na plačilo te koristi. Zato se v situaciji iz tretjega odstavka 97. člena KZ (oziroma iz tretjega odstavka 76. člena KZ-1) ugotovi terjatev oškodovanca do Republike Slovenije in ne do storilca (zoper katerega ima oškodovanec vedno možnost uveljavljati neposredni dajatveni zahtevek).

11Tudi sodišče druge stopnje je zaključilo, da je podana pasivna legitimacija toženke. Če bi bilo namreč tožbo treba uperiti zoper obsojenca, ugotovitvena tožba ne bi bila potrebna, saj bi oškodovanec že od vsega začetka zoper njega imel dajatveni zahtevek. Drugače pa velja za državo, saj sodba, s katero je bila protipravno pridobljena premoženjska korist odvzeta, še ne pomeni, da je država to korist tudi že dejansko pridobila. Zato je KZ-1 v drugem in tretjem odstavku 76. člena predvidel dvofazni postopek. Najprej je potrebna ugotovitev terjatve in šele nato pride v poštev poplačilo (da katerega pa lahko pride le, če je bila korist dejansko odvzeta).

Presoja utemeljenosti revizije

12V primeru dopuščene revizije Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena (drugi odstavek 371. člena ZPP).

13Predmet dopuščenega pravnega vprašanja je razlaga tretjega odstavka 97. člena KZ, ki določa:

"Oškodovanec, ki ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, lahko zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti, če je pravdo za ugotovitev svojega zahtevka začel v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za odločbo, s katero je bila odvzeta premoženjska korist, najpozneje pa v dveh letih od pravnomočnosti te odločbe, in če v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek, zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti."

oziroma (skoraj identičnega) tretjega odstavka 76. člena KZ-1, ki določa:

"Oškodovanec, ki ni priglasil premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, lahko zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti, če je pravdo za ugotovitev svojega zahtevka začel v treh mesecih od dne, ko je izvedel za odločbo, s katero je bila odvzeta premoženjska korist, najpozneje pa v dveh letih od pravnomočnosti te odločbe, in če v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ugotovljen njegov zahtevek, zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti."

14Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, je kazenskopravni ukrep posebne vrste, subsidiarni ukrep, ki ga sodišče izreče le v primeru, če s kaznivim dejanjem oškodovana oseba v kazenskem postopku ni uveljavljala premoženjskopravnega zahtevka.² Odvzem premoženjske koristi izreče sodišče v sodbi, s katero spozna obdolženca za krivega (prvi odstavek 503. člena Zakona o kazenskem postopku; v nadaljevanju ZKP), pri čemer v njenem izreku navede, (kateri predmet oziroma) kolikšen denarni znesek se odvzame (drugi odstavek 503. člena ZKP).

15Oškodovanec, ki (tako kot tožnica) v kazenskem postopku ni prijavil premoženjskopravnega zahtevka, mora začeti pravdo za ugotovitev svojega zahtevka (prva faza), da lahko (po njegovi ugotovitvi) zahteva poplačilo iz odvzete vrednosti (druga faza).³ Ukrep odvzema premoženjske koristi se sicer izvrši v korist proračuna, ⁴ vendar pa država ni tista, ki je pasivno legitimirana v pravdi za ugotovitev oškodovančevega zahtevka, saj z oškodovancem ni v materialnopravnem razmerju (da bi ta imel terjatev do nje). Pasivno legitimiran je namreč obsojenec (oseba, ki je protipravno pridobila premoženjsko korist). Država je le subjekt, ki na podlagi Uredbe o postopku upravljanja z zaseženimi predmeti, premoženjem in varščinami (v nadaljevanju Uredbe) upravlja z odvzeto premoženjsko koristjo (glej naslednjo točko obrazložitve)⁵, pri čemer pa poplačilo oškodovanca iz odvzete vrednosti (v skladu z 22. členom Uredbe) izvrši tako, da pristojno sodišče naloži Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP), da izvrši plačilo v nominalnem znesku s podračuna, na katerega so bila (v skladu s prvim oziroma tretjim odstavkom 17. člena Uredbe) denarna sredstva nakazana.

16Iz prvega odstavka 17. člena Uredbe izhaja, da se odvzeta denarna sredstva (v domači valuti) nakažejo na podračun Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP, katerega imetnik je sodišče, ki je odločilo o odvzemu gotovinskih denarnih sredstev, medtem ko iz tretjega odstavka 17. člena Uredbe izhaja, da se v primeru, če se odvzeta denarna sredstva (v domači konvertibilni valuti) nahajajo na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, odvzeta denarna sredstva nakažejo na ustrezen podračun ali račun Republike Slovenije za sodne depozite (o čemer se nemudoma obvesti pristojno sodišče). Iz prvega odstavka 20. člena Uredbe pa izhaja, da s sredstvi na podračunih Republike Slovenije za sodne depozite pri UJP upravlja ministrstvo, pristojno za finance.

Odločitev o reviziji

17Vrhovno sodišče je s tem odgovorilo na revizijske navedbe, ki so bile po njegovi materialnopravni presoji bistvene za revizijsko odločitev.

18Ker je odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje v prid revidentki, je Vrhovno sodišče (v skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP in v povezavi s 358. členom ZPP) sodbi sodišč nižjih stopenj spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek zoper državo (I. točka izreka).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

19Ker je revidentka z revizijo uspela, je Vrhovno sodišče (v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP) odločilo o stroških vsega postopka (II. točka izreka).

20Pravdni stroški v znesku 2.199,30 EUR so odmerjeni v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT)⁶ ter vsebujejo 765,70 EUR stroškov za nagrado za postopek na prvi stopnji (tar. št. 3100), 1.413,60 EUR stroškov za nagrado za dva naroka (4. 9. 2015 in 6. 1. 2016) (tar. št. 3102) in 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002).

21Stroški pritožbe v znesku 962,40 EUR so odmerjeni v skladu z ZOdvT ter vsebujejo 942,40 EUR stroškov za nagrado za postopek z pritožbo (tar. št. 3210) in 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002).

22Revizijski stroški v znesku 1.198,00 EUR so odmerjeni v skladu z ZOdvT ter vsebujejo 1.178,00 EUR stroškov za nagrado za postopek z revizijo (tar. št. 3300) in 20,00 EUR materialnih stroškov (tar. št. 6002), ne pa tudi stroškov sestave predloga za dopustitev revizije, saj gre za opravilo znotraj postopka z revizijo.

¹ Mag. Florjančič, D.: "Odvzem protipravne premoženjske koristi po veljavni kazenski zakonodaji in nekatera vprašanja o odvzemu premoženja nezakonitega izvora", Pravosodni bilten, št. 2/2011, str. 215, 2.
² Glej sodbo Kazenskega oddelka VS RS I Ips 451/2006 z dne 31. 5. 2007 (10. točko obrazložitve). Glej tudi sodbo Gospodarskega oddelka VSK Cpg 77/2016 z dne 18. 5. 2016.
³ Glej sodbo Kazenskega oddelka VS RS I Ips 34619/2011-416 z dne 12. 9. 2013 (7. točko obrazložitve).
⁴ Glej tudi 350., 360. in 372. člen Sodnega reda.
⁵ Tožba v tem sporu je bila vložena (priporočeno po pošti) 4. 2. 2015.