VSL Sklep II Cpg 1059/2017

I. Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke z dne 18. 8. 2017 zoper sklep III Pg 4892/2014 z dne 15. 6. 2017 zavrglo.

2Zoper takšno odločitev se, brez navedbe pritožbenih razlogov, pritožuje tožeča stranka.

3Pritožba je prepozna.

4V obravnavani zadevi gre za gospodarski spor majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Zoper sodbo in sklep, s katerim je končan spor v tovrstnih postopkih, se stranke lahko pritožijo v osmih dneh od prejema odločbe (tretji odstavek 458. člena ZPP), na kar je bila tožena stranka pravilno opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe.

5Izpodbijana odločba je bila toženi stranki vročena 20. 9. 2017 (vročilnica pripeta k l. št. 275 v spisu). Osem dnevni rok za vložitev pritožbe, ki je skladno z drugim odstavkom 111. člena ZPP začel teči naslednji dan po vročitvi, je tako potekel v četrtek, 28. 9. 2017. Pritožba, ki je bila sodišču poslana z navadno pošto in jo je slednje prejelo 29. 9. 2017 (glej l. št. 276 v spisu), torej po poteku zakonskega osem dnevnega roka, je tako prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP).¹ Ker je ni zavrglo sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče s predmetnim sklepom (352. člen ZPP).

6Pritožbeno navajanje, da roka ni mogla zamuditi, saj ji sklep ni bil vročen, ne more biti več predmet presoje. Ker tožena stranka pritožbe zoper navedeni sklep ni vložila (pravočasno), je slednji postal pravnomočen. Izpodbijanje v pritožbi zoper v uvodu te odločbe navedeni sklep tako ni mogoče, tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje vročitev.² Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice, je bilo na toženi stranki. Zgolj s pavšalnim ugovorom, da ji sklep ni bil vročen in da je prejela pošiljko z vsebino, ki ni namenjena njej, bremenu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da domnevne pošiljke, ki ji ni bila namenjena, ni predložila k pritožbi.

7Ob tem višje sodišče toženo stranko še opozarja na možnost kaznovanja v skladu z določbo 11. člena ZPP zaradi zavlačevanja postopka z zlorabo procesnih institutov. K temu višje sodišče dodaja, da je bistveni pogoj za izrek denarne kazni obstoj zlorabe pravice z namenom škodovati drugemu, in tistega, ki svoje pravice zlorablja, sme sodišče tudi kaznovati. Vsaka stranka je dolžna svojo ustavno pravico do sodnega varstva izvrševati obzirno in z zadostno mero procesne skrbnosti. V obravnavanem primeru višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka zoper vsak sklep sodišča vlaga pravna sredstva, in sicer prepozno ter s povsem pavšalno utemeljitvijo ali celo brez nje. S tem se pravdni postopek zavlačuje oziroma so njena ravnanja v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. V takem primeru je lahko podan dejanski stan zlorabe pravice in v kolikor bo tožena stranka s takim ravnanjem nadaljevala ter bo ugotovljeno, da s tem posega v pravico tožeče stranke do učinkovitega sodnega varstva oziroma v samo bistvo učinkovitega pravdnega postopka, je mogoče denarno kaznovanje.

8Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti stroške, ki so ji z njo nastali (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Zakon varuje rok pri oddajah pošiljke le za primere priporočene pošiljke, ker v 2. odstavku 112. člena ZPP določa, da če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto na dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Tožena stranka, ki je pritožbo oddala z navadno in ne priporočeno pošto, sama nosi tveganje prepozne dostave na sodišče.
² Tako tudi V. Rijavec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem spremenjenih členov, IV. knjiga, str. 136