VSRS Sklep X Ips 328/2017

Revizija se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 4., 3. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije, št. 2/2016-202 z dne 1. 9. 2016, in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.¹ S to odločbo je Sodni svet (v ponovljenem postopku) potrdil oceno, št. SuZ 141/2014 z dne 12. 3. 2015, da tožnik ne ustreza sodniški službi (1. točka prvega odstavka 32. člena Zakona o sodniški službi, ZSS), in ugotovilo, da je tožniku prenehala sodniška funkcija.

2Sodni svet (v nadaljevanju revident) je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložil revizijo. Glede dovoljenosti zatrjuje, da se obravnavana zadeva razlikuje od zadev, v katerih je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da revizija ni dovoljena, kadar upravno sodišče odpravi izpodbijani upravni akt in vrne zadevo v ponovno odločanje upravnemu organu (64. člen ZUS-1). Pri tem se sklicuje na specifični položaj Sodnega sveta in na novo zakonsko ureditev v Zakonu o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve). Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

3Revizija ni dovoljena.

4Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1² izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti zakonito odločitev v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda preko zagotavljanja enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja v upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan, torej, ko je pravnomočno odločeno o posameznikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

5V četrtem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki je zadnja pravna možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes zanjo podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

6Iz narave upravnega spora, v katerem odloči sodišče o formalni in materialni zakonitosti izpodbijanega konkretnega upravnega akta, sledi, da je pravnomočna sodba, ki jo je izdalo sodišče v tem sporu, obvezna za vse stranke v sporu in s tem tudi za državo (torej za revidenta).³

7V obravnavani zadevi je bila s pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje odpravljena odločba Sodnega sveta, s čimer je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan.⁴ K temu ga zavezuje četrti odstavek 64. člena ZUS-1, odstop pa je mogoč le v izjemnih, v sodni praksi navedenih primerih.⁵ Zato ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča.⁶

8V tem pogledu ne zahteva drugačnega obravnavanja revidenta niti njegov ustavnopravni položaj, v okviru katerega po lastnih navedbah tudi preko presoje ocene sodniške službe skrbi za zagotavljanje neodvisnosti sodstva, ter s tem povezane trditve v reviziji o nastali "pat" poziciji. Slednjo v konkretni zadevi odpravlja prav začetek uporabe novega ZSSve z dnem 20. 11. 2017. Omenjeni zakon v prvem odstavku 36. člena namreč določa, da je zoper odločbe in sklepe sodnega sveta dovoljen upravni spor, v drugem odstavku pa, da o njem odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov. To pomeni, da bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred tem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

¹ Upravno sodišče je v konkretni zadevi že drugič sprejelo enako odločitev.
² Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1.
³ Tako Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 786.
⁴ Npr. sodba Vrhovnega sodišča I Up 183/2016 z dne 29. 6. 2016.
⁵ Prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 406/2016 z dne 24. 5. 2017.
⁶ Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 71/2015 z dne 13. 5. 2015, X Ips 129/2015 z dne 10. 6. 2015 in X Ips 406/2016 z dne 24. 5. 2017.