VDSS VDS sklep Pdp 1051/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno

zavrglo revizijo tožene stranke zoper sodbo Višjega delovnega in

socialnega sodišča opr. št. Pdp 240/2004 z dne 20.5.2005 v zvezi

s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru, oddelek v Murski Soboti

opr. št. Pd 202/2003 z dne 11.12.2003.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga

pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep

razveljavi in revizijo dovoli. V pritožbi navaja, da je njen

pravni interes za pritožbo podan, saj je stališče sodišča prve

stopnje glede določbe čl. 31 in čl. 32 Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih nepravilno. Problematika povračila potnih

stroškov je širšega družbenega pomena, saj je Republika Slovenija

stopila v EU in sprejela evropske direktive, sedanja sodna praksa

pa je v nasprotju z načeli evropske zakonodaje. Sodišče prve

stopnje ni pravilno uporabilo določbe 31. in 32. čl. ZDSS.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega

prava, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene

kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi s 366. čl.

ZPP.

Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo tožene stranke zavrglo

na podlagi ugotovitve, da sodba Višjega delovnega in socialnega

sodišča opr. št. Pdp 240/2004 z dne 20.5.2005 ne vsebuje sklepa o

dopuščeni reviziji, kot ga opredeljuje 2. odst. 31. čl. Zakona o

delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004).

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je pritožbeno sodišče

pritožbo tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Mariboru,

oddelek v Murski Soboti, opr. št. Pd 202/2003 z dne 11.12.2003,

zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Poleg tega je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje

stroške pritožbenega postopka. Zoper navedeno sodbo pritožbenega

sodišča je tožena stranka dne 1.7.2005 vložila revizijo. ZDSS-1

je pričel veljati 1.1.2005, kar izhaja iz njegovega 94. člena.

Citirani predpis pa je v okviru prehodnih in končnih določb v 2.

odst. 84. čl. določil, da se v primeru, če je bila pred

uveljavitvijo tega zakona na prvi stopnji izdana odločba, s

katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, postopek

nadaljuje po določbah Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94 in nadalj.). Ker je bila sodba

sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve

stopnje končal, izdana dne 11.12.2003, torej pred uveljavitvijo

ZDSS-1, je bilo potrebno z ozirom na določbo 21. čl. ZDSS

dopustnost revizije tožene stranke presojati ob upoštevanju

določb ZPP. Ker je na podlagi 2. odst. 367. čl. ZPP revizija v

premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela

pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT, vrednost spornega

predmeta v predmetnem individualnem delovnem sporu pa je znašala

490.419,00 SIT, bi moralo sodišče prve stopnje revizijo tožene

stranke zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča

opr.št. Pdp 240/2004 z dne 20.5.2005 zavreči na podlagi 377. čl.

v zvezi z 2. odst. 374. čl. ZPP. Vrednost izpodbijane

pravnomočne sodbe ni presegla 1.000.000,00 SIT, zato vložena

revizija ni dovoljena (2. odst. 374. čl. ZPP). Ob upoštevanju

navedenega je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje

revizijo tožene stranke sicer pravilno zavrglo ob nepravilnem

sklicevanju na določbe 31. oz. 32. čl. ZDSS-1. Glede na to je

pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

vzdržalo v veljavi.

Ker je bila predmet preizkusa izpodbijanega sklepa sodišča prve

stopnje le dovoljenost oz. nedovoljenost revizije tožene stranke

zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 240/2004

z dne 20.5.2005 v zvezi s sodbo Delovnega sodišča v Mariboru,

oddelek v Murski Soboti opr.št. Pd 202/2003 z dne 11.12.2003,

pritožbeno sodišče na pavšalne navedbe tožene stranke o

razhajanju med uveljavljano sodno prakso in načeli evropske

zakonodaje glede povrnitve potnih stroškov ne odgovarja.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165.

čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije

svoje stroške pritožbenega postopka.