VDSS VDS sklep Psp 438/2002

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo zahtevku tožeče stranke ugodilo tako, da je toženo zavezalo k plačilu 925.843,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2002 do plačila ter hkrati sklenilo, da nosi tožeča stranka sama svoje stroške postopka. Ocenilo je, da so bili izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo po 1. odst. 318. člena Zakona o pravdnem postopku.

Zoper sodbo je toženec po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo. Meni, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje prišlo do absolutnih bistvenih kršitev iz 7., 8. in 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker vročitev tožbe ni bila opravljena v skladu s 1. odst. 135. člena istega zakona. Tožba s prilogami ni bila vročena po diplomatski poti, niti ni bila uporabljena Konvencija o vročitvi sodnih in izvensodnih listin v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini (Ur. l. RS, št. 19/2000), s čimer je bil prikrajšan za možnost obravnavanja pred sodiščem. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Zamudno sodbo iz 1. odst. 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) je mogoče izdati le, če so izpolnjene vse, kumulativno predpisane predpostavke od 1. do 4. tč., torej med drugim tudi pravilna vročitev tožbe v odgovor toženi stranki. Pri vročanju sodnih pisanj v tujino pa je potrebno izhajati iz 1. odst. 135. člena, po katerem se vročitve osebi ali ustanovi v tujini opravijo po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. člen) določeno drugače. Neposredno vročanje tožb po pošti strankam v tujino je v nasprotju s citirano določbo in zato ni mogoče šteti, da bi bila vročitev v smislu 1. tč. 1. odst. 318. člena pravilno opravljena. Ker je v predmetni zadevi podano prav takšno procesno stanje, saj iz listin sodnega spisa nedvomno izhaja, da je bila tožencu tožba v odgovor vročena neposredno po pošti, je s tem prišlo do absolutne bistvene kršitve iz 7. tč. 2. odst. 339. člena ZPP. Pritožbi je bilo potrebno ugoditi že iz tega razloga in izpodbijano zamudno razveljaviti.

V ponovljenem postopku bo potrebno ugotovljeno pomanjkljivost odpraviti. Izhajati bo potrebno iz 1. odst. 135. člena cit. ZPP in pri vročanju tožbe v odgovor glede na Sporazum, sklenjen med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo z dne 16.10.1992 (Ur. l. RS - Mednarodne pogodbe, št. 4/93) uporabiti Pogodbo med FLRJ in Republiko Avstrijo o vzajemnem pravnem prometu, sklenjeno dne 16.12.1954 in ratificirano ter objavljeno v Uradnem listu FLRJ - Mednarodne pogodbe in drugi sporazumi, št. 8/55). Šele po izkazani vročitvi tožbe v odgovor v skladu s cit. mednarodno pogodbo bo mogoče izdati zamudno sodbo, če toženec tudi tedaj odgovora ne bi podal v predpisanem roku in bi bilo ponovno ocenjeno, da so izpolnjene vse ostale predpisane predpostavke, v nasprotnem primeru pa o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke odločati po ustrezno izvedenem dokaznem postopku. Tedaj bo odločeno tudi o priglašenih stroških pritožbe, ki so v skladu s 3. odst. 165. člena cit. ZPP pridržani za končno odločbo.