VDSS VDS sklep Pdp 1865/2003

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki S. Č. nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi oziroma, da ji je na nezakonit način prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi, ki je bila med tožečo in toženo stranko sklenjena dne 31.1.2000 in da je tožeči stranki trajalo delovno razmerje pri toženi stranki tudi od 1.5.2003 do 30.6.2003, ko je prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, ki je bila med pravdnima strankama sklenjena dne 31.5.2000 in da je za navedeno obdobje tožena stranka dolžna priznati tožnici delovno dobo in vse druge pravice iz delovnega razmerja, vključno z nadomestilom plače ter ji plačati odškodnino v znesku 400.000,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od 1.5.2003 dalje do dneva plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Navaja, da je v glavi sodbe kot tožena stranka naveden tako J.F. Š. s.p., kot J.F. Š.. Sodišče torej omenja dve toženi stranki, kar pomeni, da ni jasno katera tožena stranka je sedaj odgovorna za izpolnitev obveznosti, saj je to dejstvo pomembno zaradi izvršitve obveznosti in njene realizacije. Tudi ni jasno, ali sploh obstajajo predpostavke za zamudno sodbo. Sodišče v obrazložitvi sodbe namreč pojasnjuje, naj bi toženi stranki kot fizični osebi vročilo tožbo in jo opozorilo na posledice zamude. Vendar nadalje tudi omenja, da je poskušalo tožbo vročiti tudi toženi stranki - s.p. in sicer z nadomestno vročitvijo dne 1.10.2003. V zvezi s tako obrazložitvijo pa se sprašuje, kaj to pomeni, da je sodišče poskušalo vročiti? Če vročitev ni bila opravljena, potem ne obstajajo predpostavke za izdajo zamudne sodbe. Sodišče tudi zaključuje, da je bila tožena stranka (verjetno misli samostojni podjetnik) izbrisana iz ustreznega registra dne 31.5.2003. Vendar v zvezi s tem poudarja, da v kolikor je samostojni podjetnik prenehal s svojim delom, potem lahko tudi odpove delovno razmerje vsem, ki so pri njem zaposleni, saj njegove dejavnosti ni več. Zaradi tega je mnenja, da iz navedenega razloga sama odpoved zaradi prenehanja poslovne dejavnosti ne more biti nezakonita.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v mejah razlogov, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe absolutno bistveno kršilo določbe postopka.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zmotno zaključilo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe zahteva 318. člen ZPP. Kot izhaja iz listin v spisu, tožena stranka res ni odgovorila na tožbo v 30 dneh, kot to določa 277. člen ZPP. Vendar to še ne pomeni, da sodišče lahko izda zamudno sodbo, saj 1. odst. 318. člena ZPP izrecno določa, da v primeru, če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče zamudno sodbo, vendar le pod pogojem, če so izpolnjeni tudi ostali pogoji, ki jih za izdajo take sodbe določa 318. člen ZPP. V zvezi s tem pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodba take pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. V glavi sodbe sta namreč navedeni dve toženi stranki in sicer J.F. Š. kot samostojni podjetnik in J.F. Š. kot fizična oseba. Iz izreka sodbe pa izhaja kot, da gre le za eno toženo stranko, kar pomeni, da ni jasno, katera tožena stranka je torej odgovorna za izpolnitev obveznosti, na kar pravilno opozarja pritožba. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da je tak izrek sodbe nerazumljiv in tudi z vidika izvršbe neustrezen. Ker pa iz dejstev, navedenih v tožbi izhaja, da je tožnici delovno razmerje prenehalo zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika, je potrebno tudi ugotoviti, da je vzrok za pomanjkljivost sodbe že v tožbi, ki v taki obliki, kot je bila vložena ni sklepčna in ni sposobna za obravnavanje. Iz navedb v tožbi namreč ni jasno ali gre za eno ali dve toženi stranki, saj se v tožbi kot tožena stranka navaja J.F. Š. kot samostojni podjetnik oziroma J.F. Š. kot fizična oseba, medtem, ko se v tožbenem zahtevku glede izpolnitve obveznosti omenja le tožena stranka na splošno. Zaradi teh nejasnosti in pomanjkljivosti bi moralo sodišče tožnico najprej pozvati, da dopolni svojo tožbo in jo ustrezno popravi in šele nato bi lahko sodišče nadaljevalo s postopkom vročanja tožbe toženi stranki ter po končanem postopku vročanja ugotavljalo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, temveč je ne glede na navedene pomanjkljivosti v zvezi s preizkusom tožbe začelo s postopkom vročanja tožbe nasprotni stranki v odgovor, pri čemer pa ni izkazano, da je bila tožba vročena obema toženima strankama, navedenima v glavi sodbe.

Iz navedenih razlogov je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določili 318. člena ZPP in s tem absolutno bistveno kršilo določbe postopka po 7. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave ali sodbo na podlagi odpovedi.

Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena ZPP.