VSL sodba I Kp 1132/2005

Ob reševanju pritožbe A. Š. se po uradni dolžnosti obtožni predlog
zoper B. R., ki ga je podal A. Š. in v katerem mu očita, da je storil
kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po I. odstavku
339. člena KZ;
ker je dne 10.9.2004, 11.9.2004, 17.9.2004 in 18.9.2004 v bližini
naselja Žadovinek protipravno zavzel tuje zemljišče - javno pot št.
1243/4 s tem, ko je:
- 10.9.2004 uporabljal vzletno pristajalno stezo za opravljanje
gospodarske dejavnosti in na javno pot širine 6 metrov postavil
plastični trak rdeče barve, aluminijasto tablo velikosti cca 50
x 60 centimetrov s prilepljeno plastično folijo z napisom
"Prehod prepovedan, Vzletno pristajalna steza v uporabi" in
simbol okrogle oblike s prečrtano podobo premikajočega človeka;
- dne 11.9.2004 uporabljal vzletno pristajalno stezo za opravljanje
gospodarske dejavnosti vzletanja in pristajanja z letalom preko javne
poti, pri tem pa je uporabil fizično prepreko, plastični trak bele
barve z modrim izpisom "Policija! in postavil dve tabli last podjetja
na sredino javne poti;
- dne 17.9.2004 uporabljal vzletno pristaljalno stezo za opravljanje
gospodarske dejavnosti vzletanja in pristajanja z letalom preko javne
poti, pri tem pa uporabil fizično prepreko, plastični trak rdeče
barve, ki je napeljan preko javne poti in je postavil dve tabli last
podjetja na javno pot širine cca 6 m;
- dne 18.9.2004 uporabljal vzletno pristajalno stezo za opravljanje
gospodarske dejavnosti vzletanja in pristajanja z letalom preko javne
poti, pri tem pa uporabil fizično prepreko, plastični trak rdeče
barve, ki je napeljan preko javne poti in postavil dve tabli (last
podjetja) na javno pot širine 6 metrov;
s e z a v r ž e .
A. Š. je dolžan povrniti potrebne izdatke obdolženca, njegove
zagovornice, nagrado njegove zagovornice in stroške pritožbenega
postopka odmerjene v povprečnini 120.000,00 SIT.

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Krškem obdolženega B. R. iz

razlogov po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo očitka, da je storil

nadaljevano kaznivo dejanje protipravnega zavzetja nepremičnine po I.

odstavku 339. člena KZ. Na podlagi III. odstavka 96. člena ZKP pa mu

je naložilo v plačilo potrebne izdatke obdolženca, njegove

zagovornice in nagrado zagovornice in plačilo povprečnine v znesku

60.000,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo se je pritožil A. Š., ki je tudi vložil obtožni

predlog, potem ko je Okrožno državno tožilstvo v Krškem zavrglo

njegovo ovadbo ker je ocenilo, da naznanjeno dejanje ni kaznivo

dejanje za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti in ga

obvestilo, da ima pravico v osmih dneh po prejemu sklepa o zavrženju

njegove ovadbe sam začeti kazenski pregon pri Okrajnem sodišču v

Krškem tako, da zoper osebo, ki jo je ovadil vloži obtožni predlog. V

svoji pritožbi smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvene

kršitve določb kazenskega postopka; kršitve kazenskega zakona; zmotno

in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja brez predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 19. členu določa: (1.) Kazenski

postopek se uvede na zahtevo upravičenega tožilca. (2.) Za dejanja za

katera se storilec preganja po uradni dolžnosti je upravičen tožilec

državni tožilec, za dejanja za katera se preganja na zasebno tožbo pa

je upravičen tožilec zasebni tožilec. (3.) Če državni tožilec spozna,

da ni razlogov za uvedbo ali za nadaljevanje kazenskega postopka,

lahko stopi na njegovo mesto oškodovanec kot tožilec po pogojih, ki

so določeni s tem zakonom. Isti zakon pa v 6. alinei I. odstavka 144.

člena določa, da je oškodovanec (oškodovanka) tisti kateremu je

kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim

dejanjem prekršena ali ogrožena. Stvarnopravni zakonik (SPZ) pa med

drugim v delu med temeljnimi pojmi v 19. členu določa, da je javno

dobro stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko

uporablja vsakdo (splošna raba). Zakon določa, katera stvar je javno

dobro in kakšni so pogoji za njeno uporabo. (3.) Na javnem dobru se

lahko pridobi tudi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa

zakon.

Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi A. Š. na javnem dobru - javni

poti št. 1243/4 pridobil kakršnokoli posebno pravico uporabe. Zato mu

ni bila z očitanimi dejanji B. R. prekršena ali ogrožena kakšna

njegova premoženjska pravica. S temi dejanji mu tudi ni bila kršena

kakšna njegova osebna pravica. Iz opisa izvršitvene oblike očitanega

dejanja ne izhaja, da bi pri tem kaznivem dejanju sploh obstajal

individualni oškodovanec v smislu 6. aline 144. člena ZKP.

Zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe A. Š. po uradni

dolžnosti (člen 383 ZKP) ugotovilo, da je podana kršitev iz 5. točke

I. odstavka 371. člena ZKP, (sodišče prve stopnje prekršilo predpise

kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega

tožilca). Zato je zavrglo obtožni akt, ki ga je podal A. Š., ki ni

upravičeni tožilec.

V skladu z III. odstavkom 96. člena ZKP pa je pritožbeno sodišče

določilo, da mora A. Š. povrniti obdolženemu B. R. potrebne izdatke,

poleg tega pa tudi potrebne izdatke njegove zagovornice in nagrado

zagovornice ter povprečnino (6. točka II. odstavka 92. člena ZKP), ki

jo je določilo v znesku 120.000,00 SIT kot stroške pritožbenega

postopka, kar je primerno zapletenosti pritožbenega postopka.

Na pritožbene navedbe A. Š. pa pritožbeno sodišče ne odgovarja, saj

niso relevantne za rešitev te kazenske zadeve.