VSL Sklep III Cp 1945/2005

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve
stopnje.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek, ki je bil prekinjen

zaradi smrti dolžnika nadaljuje proti dediču, to je sinu dolžnika.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo dolžnik in meni, da sodišče ne bi

smelo nadaljevati postopka proti dediču, ker kljub odgovornosti

dediča za zapustnikove dolgove ni avtomatizma, da bi odgovarjal v

postopku naprej dedič. Upnik bi moral priglasiti terjatev in

pridobiti ustrezen izršilni naslov, da bi lahko tekel postopek proti

dediču. Zato po materialnem pravu sodišče ne more nadaljevati

postopka proti dediču. Sklep o dedovanju ni izvršilni naslov, saj ima

samo ugotovitveni del in nima dajatvene narave. Zapustnikovi dolgovi

pa niso sestani del zapuščine, čeprav se upoštevajo pri ugotavljanju

obsega. Ker sklep o dedovanju ne vsebuje dajatvenega dela, sodišče

nima izvršilnega naslova.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik smiselno trdi, da dedovanje ne pomeni procesnega pravnega

nasledstva. V konkretnem primeru je namreč sklep o izvršbi postal

pravnomočen proti sedaj pokojnemu očetu pritožnika, J. F.

starejšemu, ki je med postopkom, to je 25.11.2002 umrl.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dedovanje univerzalno pravno

nasledstvo, kar pomeni, da dedič vstopi tudi v procesnem pomenu v

pravice in obveznosti zapustnika in odgovarja tudi za zapustnikove

dolgove, do višine podedovanega premoženja (primerjaj 142. člen

Zakona o dedovanju). Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na

njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Pri tem dedič

odgovarja za zapustnikove dolgove in to pomeni zaradi univerzalnega

pravnega nasledstva tudi procesno nasledstvo. Povedano drugače: če

ima upnik ustrezni izvršilni naslov proti zapustniku in je postopek

proti dolžniku že stekel (v našem primeru gre za pravnomočni sklep o

izvršbi), ni treba vložiti nove tožbe proti dediču ali še manj

priglašati tako terjatev v zapuščinskem postopku. Upniki niso dediči

v zapuščinskem postopku. Zato lahko mimo zapuščinskega postopka

oziroma v pravdi ali izvršilnem postopku, če je že tak postopek tekle

proti zapustniku, nadaljujejo postopek oziroma terjajo svoje terjatve

od dediča, vendar vse do višine podedovanega premoženja.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno

dejansko stanje pravilno uporabilo določbe o nadaljevanju postopka

(8. člen ZPP), se dedič ne more upirati nadaljevanju, če je podedoval

premoženje in vse do višine podedovanega premoženja. Zato ni treba

soglasja dediča.

Na podlagi 365. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ je bilo treba

pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve

stopnje.