VSL sklep IV Cp 2168/2006
ECLI:SI:VSLJ:2006:IV.CP.2168.2006Področje: izvršilno pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev▾
Jedro povzetek sodišča
Zapadla neplačana preživnina, o kateri obstoja izvršilni naslov, je
lahko predmet cesijske pogodbe.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru
dolžnika zoper sklep o izvršbi, izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi in
opravljena izvršilna dejanja pa razveljavilo ter predlog za izvršbo
zavrnilo. Upnici je naložilo, da dolžniku povrne stroške ugovora v
znesku 11.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa
do plačila. Višji dolžnikov predlog za povračilo ugovornih stroškov
pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je podan ugovorni razlog iz 12.
točke 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.
Zoper sklep se je upnica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena
razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe
materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je prvotni
upnik svojo terjatev do dolžnika odstopil svoji materi, sedanji
upnici, potem ko je terjatev že zapadla v plačilo in jo je dejansko
sedanja upnica pokrivala iz lastnih sredstev. Le nezapadle terjatve
niso prenosljive in se jim ni mogoče odpovedati. Sodišče je napačno
uporabilo določbo 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da bo dolžnikov ugovor
zavrnjen, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve
prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem upnice, da je napačna
odločitev, da terjatev prvotnega upnika ni veljavno prešla nanjo. Res
določbi 436. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in tudi 417.
člena Obligacijskega zakonika, ki velja od 1.1.2002, določata
neprenosljivost terjatve, ki so povezane z osebnostjo upnika, vendar
je v pravni teoriji in tudi sodni praksi uveljavljeno stališče, da
se navedena prepoved nanaša na pravico povezano z osebo, ne pa tudi
na posamezne zahtevke, ki iz nje izhajajo (primerjaj dr. Miha Juhart,
Cesija, pogodbeni odstop terjatve, GV Ljubljana 1996, stran 53 in
sklep VSL, opr. št. III Cp 3218/2001). S pogodbo o odstopu terjatve z
dne 3.6.2003 so bile na sedanjo upnico prenešene terjatve, ki so vse
že zapadle in o katerih obstaja veljaven izvršilni naslov. Po mnenju
pritožbenega sodišča ni razloga, ki bi preživninskemu upravičencu
preprečeval razpolaganje z že zapadlimi, a neizplačanimi zneski
preživnine, zato so le ti lahko tudi predmet cesijske pogodbe. Upnica
je izvršilnemu predlogu priložila tudi s strani notarja overjeno
pogodbo o odstopu terjatve, ki jo je sklenila z R.V., kar pomeni, da
je prehod terjatve R.V. nanjo izkazala na način, ki ga prevideva 1.
odst. 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Po tej določbi
namreč sodišče izvršbo dovoli tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem
naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno
listino dokaže, da je bila terjatev prenesena, ali je na kak drug
način prešla nanj.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je podan ugovorni razlog iz 12.
točke 2. odst. 55. člena ZIZ je napačna. Ker pa je dolžnik v ugovoru
zatrjeval tudi druge ugovorne razloge, ki jih sodišče prve stopnje,
zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča, doslej ni preizkušalo,
je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi z 355.
členom ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbi ugodilo,
izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v nadaljnji postopek. Razveljavitev odločitve glede ugovora je
narekovala tudi razveljavitev odločitve iz 2. točke izreka
izpodbijanega sklepa, s katero je bilo upnici naloženo povračilo
ugovornih stroškov dolžnika. O teh bo moralo sodišče prve stopnje
odločiti v ponovljenem postopku, enako kot o njenih pritožbenih
stroških.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 23. 8. 2009Nazaj na vrh ↑