VSL sodba I Cpg 1231/98

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

S sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki vtoževano glavnico z zakonitimi zamudnimi obresti (1. točka izreka) in ji povrniti njene pravdne stroške (2. točka izreka).

Proti tej sodbi je tožena stranka po svojem direktorju vložila pravočasno pritožbo. Iz nje izhaja, da tožene stranke ni več, ker se je družila z V. (očitno V. d.o.o., A4). Uveljavlja torej pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke 353. člena ZPP/77. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Po določilu 1. odst. 354. člena ZPP/77 je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. S pritožbeno trditvijo, da se je tožena stranka združila z družbo V., česar prvostopno sodišče ni upoštevalo, tožena stranka smiselno uveljavlja kršitev določila 1. odst. 83. člena ZPP/77. Po tem določilu sodišče, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če tožeča stranka ne sledi pozivu sodišča, sodišče tožbo zavrže (5. odst. 83. člena ZPP/77). Kršitev tega določila bi torej utegnilo pomeniti relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP.

Po podatkih sodnega registra, ki vodi vsakomur dostopne podatke o registriranih gospodarskih družbah, je tožena stranka še vedno obstoječa pravna oseba. Uveljavljani pritožbeni razlog torej ni podan. Ker tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen ZPP).