VSL sklep III Cpg 36/98

Pritožba se zavrže.
Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da predlogu predlagatelja T. d.o.o.

K. za pregled in prepis spisa opr. št. St 77/93 ne ugodi.

Zoper tak sklep se je pritožil T. d.o.o. K. po svojem pooblaščencu.

Uveljavljal je vse pritožbene razloge (iz 1.- 3. točke 1. odstavka 353. člena ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP in 15. čl. ZPPSL) in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni ter mu dovoli vpogled in prepis spisa opr. št. St 77/93. Zaznamoval je pritožbene stroške.

Po mnenju pritožnika je prvostopno sodišče o njegovem predlogu napačno odločilo, ker je preozko tolmačilo določilo 150. člena ZPP, sklicujoč se na varstvo strank, udeleženih v stečajnem postopku, in na to, da pritožnik ni izkazal posebnega interesa za pregled spisa.

Taka uporaba citirane določbe ZPP je po mnenju pritožnika posledica napačnega kriterija opravičenega interesa, ki ga prvostopno sodišče zamenjuje s pravnim interesom; slednji pa se uporablja le v primeru, ko sodišče odloča o vprašanjih v zvezi s položajem stranke v postopku. S svojim predlogom za pregled spisa pritožnik ni mogel v ničemer ogroziti interesov strank predmetnega stečajnega postopka, prvostopno sodišče pa na v predlogu zatrjevano opravičeno korist za pregled spisa ni odgovorilo. Še manj je stališče prvostopnega sodišča razumljivo zato, ker se sklicuje na objavljenost vseh podatkov in listin v spisu, ki so služili za izdajo sklepa o prodaji dela nepremičnin stečajnega dolžnika, v samem sklepu.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 1. odstavka 378. člena ZPP je dovoljena pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje, če v ZPP ni določeno, da ni pritožbe.

Izpodbijani sklep je sklep procesnega vodstva. Odločitev, vsebovana v sklepu, se namreč ne nanaša na meritorno vprašanje in zato ne more postati formalno in materialno pravnomočna in izvršljiva. Odločitev je le v zvezi s smotrnim in uspešnim vodstvom postopka (primerjaj 278 člen in 1. odstavek 312. člena ZPP). Zoper sklepe procesnega vodstva pa ni pritožbe (glej 2. odstavek 278. člena ZPP) oz. ni posebne pritožbe (glej 5. odstavek 311. člena ZPP in "Civilno procesno pravo" prof. dr. Jožeta Juharta, Univerzitetna založba v Ljubljani, leto 1961, na straneh 442-444). Teh določb, torej objektivnega prava, tudi nepravilni pravni pouk, ki ga je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu dalo, ne more spremeniti (glej že citirano delo prof. dr.

Jožeta Juharta, na strani 79, in komentar 11. člena (preje 10. člena) v "Pravdnem postopku", ČZ Ur. l. SRS, Ljubljana, 1974).

Dosedanja izvajanja v tej odločbi pokažejo, da je sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi smiselno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku na podlagi določila 15. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS, št. 67/93, 39/97, v nadaljevanju ZPPSL). Razlog za tako uporabo je zlasti v dejstvu, da ZPPSL ne vsebuje določbe o pregledovanju in prepisovanju spisov, kot ZPP v 150. členu. Že sama vsebina citirane določbe in zgoraj poudarjena narava izpodbijanega sklepa je podlaga za procesnopravno kvalifikacijo izpodbijanega sklepa kot odločbe, ki ni izrecno urejena v ZPPSL in je zato zanjo potrebno smiselno uporabiti določbe ZPP.

Določba 1. odstavka 13. člena ZPPSL, po kateri je zoper sklep v stečajnem postopku (primerjaj 1. odstavek 12. člena ZPPSL) dopustna pritožba, če s tem zakonom (torej ZPPSL) ni drugače določeno, za konkretni primer ni uporabljiva. Kdaj se v stečajnem postopku odloča s sklepom ali odredbo, je namreč v nadaljnjih določbah ZPPSL izrecno določeno, kar pomeni, da se obe preje citirani splošni določbi ZPPSL nanašata na odločitve, s katerimi se rešujejo meritorna (sklep) in pooblastilno-tehnična (odredba) vprašanja v stečajnem postopku.

Navedeno so razlogi, na podlagi katerih je pritožbeno sodišče nedovoljeno pritožbo zavrglo (1. točka 380. člena ZPP v zv. s 1. odstavkom 378. člena ZPP in 15. členom ZPPSL).

Pritožbeno sodišče v zvezi z izpodbijanim sklepom, ki ne more postati samostojno materialno pravnomočen, pripominja, da sodišče prve stopnje ni vezano na svoje procesnovodstvene sklepe in jih lahko vselej spremeni, če se na podlagi tehtnih predlagateljevih navedb prepriča, da je lahko predlagana rešitev bolj smotrna.

Odločitev o pritožbenih stroških ima podlago v določbi 1. odstavka 166. člena ZPP. Neuspešna pritožnica jih mora nositi sama (1. odstavek 154. člena ZPP).