VSL sklep I Cp 1595/94

Pritožba predlagajoče stranke se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (tč. 2 izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba udeleženca Slovenskega odškodninskega sklada zoper odločitev o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe (tč. 2 izreka) se zavrže.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasno do pravnomočnosti zadeve prepovedalo razpolaganje z nepremičninami vl.

št. 169 in 115 k.o. K. Predlog pa je zavrglo v delu, s katerim predlagatelji zahtevajo prepoved delnega kapitalskega preoblikovanja podjetja do višine vrednosti nacionaliziranega premoženja.

Zoper sklep, s katerim je bil zavržen predlog, se pritožujeta predlagajoča stranka in Slovenski odškodninski sklad, ki očitata sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo. Člen 68 ZDEN ne določa rokov za vlaganje predlogov in zavarovanje zahtevkov za denacionalizacijo. Ni jasno tudi, v čem naj bi bla vrednost nepremičnine odvisna od predlaganega zahtevka. Ugotovitev obsega zavarovanja je poleg ugotovitve, ali je dejanska in pravna podlaga predloga verjetno izkazana, stvar postopka pred izdajo začasne odredbe.

Pritožba predlagateljev je neutemeljena, pritožba Slovenskega odškoninskega sklada pa nedovoljena.

Določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. list 55/92 v nadaljnem besedilu ZLPP), ki urejajo izdajo začasnih odredb, so specialni predpis napram splošnemu predpisu Zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS 27/91 v nadaljnjem besedilu ZDEN), ki tudi ureja vprašanje izdaje začasne odredbe z delno ali popolno prepovedjo kapitalskega preoblikovanja podjetij (čl. 68 ZDEN).

Slednja okoliščina se kaže v tem, da je ZLPP začel veljati skoraj eno leto po ZDEN (5.12.1992) in glede na določilo prvega odstavka čl. 9 ZLPP, ki določa, da se s tem zakonom ureja zavarovanje zahtevkov za vračanje premoženja v procesih lastninskega preoblikovanja, ki jih v skladu s predpisi o denacionalizaciji uveljavljajo upravičenci. Ker se v primeru, da specialni predpis ureja stvari drugače od splošnega predpisa uporablja specialni predpis (lex specialis derogat legi generali), je pravno zmotno stališče predlagateljev, da bi moralo sodišče v delu, ko je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, uporabiti določbe čl. 68 ZDEN. Ker ZLPP določa, da je mogoče predlagati izdajo začasne odredbe v treh mesecih po uveljavitvi zakona (prvi odstavek čl. 11 ZLPP), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zavrglo predlog predlagateljev v delu, ko zahtevajo, da se prvemu nasprotnemu udeležencu prepove delno kapitalsko preoblikovanje podjetja, saj je bil predlog podan po izteku zakonsko določenega roka. Zaradi tega je bilo pritožbo predlagateljev zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP).

Pritožbo Sloenskega odškodninskega sklada je bilo zavreči, ker slednji nima pravnega interesa za vložitev pritožbe, saj sklep o zavrženju začasne odredbe ne posega v njegove interese oziroma je uspel v postopku za izdajo začasne odredbe, niti ni Slovenski odškodninski sklad stranka v postopku za izdajo začasne odredbe.

O pritožbi prvega nasprotnega udeleženca zoper sklep (tč. 1 izreka) pritožbeno sodišče ni odločilo, ker je pritožbo smatrati kot ugovor, o katerem bo v nadaljevanju postopka moralo odločiti prvo sodišče.

Edino pravno sredstvo dolžnika in tretjih oseb zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe (čl. 265 ZIP), je ugovor, če poseben predpis ne določa drugače. Ker v konkretnem primeru ZDEN, na podlagi katerega je bila izdana začasna odredba, ne določa ničesar, je edino pravno sredstvo zoper izdano začasno odredbo ugovor, o katerem odloča sodišče, ki je začasno odredbo izdalo. Zoper sklep izdan o ugovoru pa je dovoljena pritožba (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS 1/86 stran 24). Zaradi tega bo moralo prvo sodišče v nadaljevanju postopka obravnavati pritožbo prvega udeleženca kot ugovor.