VSL sklep Kp 1460/93

Pritožba A., B. in C. se zavrne kot neutemeljena.

Senat Temeljnega sodišča v Kranju, enota v Kranju je z izpodbijanim sklepom pod tč. I. obtoženemu D. po vložitvi obtožnice podaljšal pripor iz razlogov po 1. in 4. tč. 2. odst. 191. čl. ZKP. Pod tč.

II. pa je zavrgel predlog A., B. in C. za odpravo pripora obtožencu.

Proti izpodbijanemu sklepu v zvezi s tč. II. so se pritožili A., B.

in C zaradi kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona in med drugim predlagali, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in pripor zoper obtoženca odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrglo predlog A., B. in C. za odpravo pripora obtoženemu D., saj pritožniki do takšnega predloga po zakonu v kazenskem postopku niso upravičeni.

V 2. odst. 199. čl. ZKP je določeno, da mora senat po preteku dveh mesecev od pravnomočnoti zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor in izdati sklep, s katerim pripor podaljša ali odpravi. Že iz navedene zakonske določbe povsem jasno izhaja, da smejo predlog za odreditev ali odpravo pripora podati le stranke, to pa sta le obdolženec in javni tožilec (čl. 147 ZKP). Obtoženčev oče, mati in sestra so po zakonu pod določenimi pogoji (2. odst. 360. čl. ZKP sicer upravičeni do pritožbe zoper sodbo (in druge odločbe), nimajo pa po zakonu pravice predlagati odprave pripora. Zato je bilo potrebno takšen njihov predlog ob smiselni uporabi določbe 383. čl. ZKP zavreči kot nedovoljen.

Druge pritožbene navedbe so za odločitev v tej zadevi brezpredmetne, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

Pravna podlaga za uporabo predpisov bivše SFRJ (ZKP in KZ SFRJ) je podana v 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št.

1/91/I z dne 25.6.1991).