360. člen ZKP

Po presoji pritožbenega sodišča zadostuje, če se v izreku sklepa navede izrečen varnostni ukrep in maksimalen zakonski čas trajanja ukrepa, opis protipravnega dejanja in pravna opredelitev pa se navedeta v obrazložitvi sklepa. Sodišče je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede obravnavanega očitka, a četudi se ta očitek izpusti, upoštevajoč izpolnjenost vseh pogojev za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, na odločitev nima nobenega vpliva. Ker neprištevni storilec protipravno dejanje sicer stori, vendar zanj ni kriv, smiselna uporaba določb o stroških postopka narekuje uporabo prvega odstavka 96. člena ZKP, ki se uporablja tudi v primeru, ko je obdolženec oproščen obtožbe iz razloga po 2. točki 358. člena ZKP, torej tedaj, ko so podane okoliščine, ki izključujejo krivdo. Potrebne izdatke oškodovanca in nagrado ter potrebne izdatke njegovega pooblaščenca mora v skladu z določbo 97. člena vselej plačati zastopani, ne glede na to, kdo je po odločbi sodišča dolžan plačati stroške kazenskega postopka. Tudi takrat, ko sodišče izda oprostilno sodbo, nagrada in potrebni izdatki pooblaščenca oškodovanca ne bremenijo proračuna, zato o viši

V primeru, ko je sodba razglašena v nenavzočnosti obdolženca, je pomembno, da je ta z vsebino razglašene sodbe in možnostjo vložitve pritožbe naknadno ustrezno seznanjen, kar pa je glede na podatke spisa bil, saj mu je bila obrazložena sodba s pravnim poukom vročena dne 2. 11. 2020.

Sodišče druge stopnje pritrjuje zagovornici, da so podane bistvene kršitev določb kazenskega postopka s tem, da je sodišče opravilo tajno glavno obravnavo, nato pa ne da bi zaključilo dokazni postopek, dopustila besedo strank, odredilo izpraznitev sodne dvorane ter zatem brez, da bi zaključila tajno obravnavo, razglasilo sodbo. Do izreka sodbe v konkretni zadevi tako sploh ni prišlo, saj sodišče prve stopnje niti ni zaključilo dokaznega postopka, temveč je procesni dejanji besede strank in razglasitev sodbe opravilo v fazi dokaznega postopka, kar je nedopustno. Ob tem je sodišče prve stopnje kršilo tudi obdolženčevo pravico do obrambe in poštenega sojenja, saj v okviru izvajanja besede strank, obdolžencu ni dalo zadnje besede, ki jo je dejansko imel pooblaščenec oškodovanke. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja v vsaki konkretni situaciji. Zato mora sodišče s tehtnimi razlogi utemeljiti, zakaj šteje, da so določeni stroški nastali po krivdi procesnega udeleženca in torej navesti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da je krivdo za njihov nastanek pripisati točno določenemu proces

Branje listin iz navedenega spisa Okrožnega sodišča v Mariboru ni predstavljalo posega v varstvo osebnega ali družinskega življenja obdolženke ali njenih mladoletnih otrok in njunih koristi, ki bi narekoval izključitev javnosti in tudi ni bila potrebna zaradi varovanja tajnosti ali katerega drugega razloga iz 295. člena ZKP. Predmet obravnave je bilo zlonamerno onemogočanje uresničitve izvršljivih sodnih odločb glede stikov mladoletnih otrok s starši, kar so zakonski znaki obdolženki očitanih kaznivih dejanj. Konkretizacijo zakonskih znakov predstavljajo tudi te sodne odločbe in njihovi izreki in v tem obsegu, kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa, so bile sodne odločbe na glavni obravnavi prebrane in tako izvedene kot dokaz, izrek sodbe, vključno z opisom kaznivega dejanja, pa je vselej javen (četrti odstavek 360. člena ZKP). Zaključek sodišča prve stopnje, da je bila zahteva za izločitev sodnice dne 29. 6. 2017 podana z namenom zavlačevanja kazenskega postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča, je bil pravilen in utemeljen in sodišče bi ravnalo napačno, če zahteve ne bi zavrglo ter če z dokaznim postopkom ne bi nadaljevalo. Sodišče ne sme vsakega opravičil

Če sodišče o dokaznem predlogu ne odloči, ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 329. člena ZKP, če ga neutemeljeno zavrne pa v nasprotju z zagotovilom iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Če se obdolženi ne more pritožiti v lastno škodo (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 772), velja to tembolj za njegovo zagovornico ali zagovornika kot strokovnega pomočnika, ki sme delovati le obdolžencu v korist (prvi odstavek 75. člena ZKP). Odločilnost dejstev določata opis dejanja po obtožbi kot predmetov obravnavanja in tako imenovane procesne predpostavke (pogoji), brez katerih o obtožbi po njeni obravnavi ni mogoče vsebinsko odločiti. Tudi razglasitev sodbe ni sestavni del opisanega kaznivega dejanja po obtožbi in ne pogoj, od katerega bi bila odvisna odločitev o obtožbi. Je procesno dejstvo, ki mora biti po drugem odstavku 364. člena (ex lege) navedeno v uvodu sodbe, v razlogih sodbe pa ne oziroma je to tudi v primeru njene odložitve prepuščeno samemu sodišču (ex iudicio). Zahtevanega pritožnica ni storila, kot ni konkretizirala vpliva v zvezi z zatrjevano kršitvijo prvega odstavka 360.

Sodišče prve stopnje je razglasilo sodbo v obdolženčevi nenavzočnosti skladno s tretjim odstavkom 360. člena ZKP ter mu skladno s 362. členom ZKP vročilo zapisnik o razglasitvi sodbe s pravnim poukom o dolžnosti napovedi pritožbe zoper sodbo, zato ni bil prekršen 2. člen Ustave RS, ki Republiko Slovenijo opredeljuje kot pravno državo.

Predpise iz časa med drugo svetovno vojno in po njej tako imenovane „predustavne predpise“ se presoja s stališča skladnosti s tedaj veljavnimi ustavnimi in splošnimi pravnimi načeli, ki so jih uporabljali civilizirani narodi. Tudi akte organov medvojne oblasti je treba presojati po kriteriju ali so bili v skladu s takratnimi civilizacijskimi oziroma splošnimi pravnimi načeli. Na podlagi odločb Ustavnega sodišča (U-I-6/93, U-I-24/04, U-I-249/96 in Up 133/96) in Vrhovnega sodišča (I Ips 62/95, Ips 192/97, 242/97, Ips 108/98 in Ips 290/2005) je (ustavnosodna praksa) mogoče ugotoviti, da sta Ustavno in Vrhovno sodišče obravnavali sodišča, ki jih je z odlokom ustanovil Glavni štab NOV in POS (Narodnoosvobodilne vojne in Partizanskih odredov Slovenije) kot sodišče, ki so delovala med drugo svetovno vojno. Izredno vojaško sodišče z Odlokom ni bilo ustanovljeno samo za en primer. Sodišče je bilo formirano za vse slovensko ozemlje, določeno je bilo, da vojaško sodišče sestoji iz petih članov, ki jih imenuje Glavni štab NOV in POS s posebnim dekretom. Izredno vojaško sodišče je bilo del ureditve takratnih oblasti. Zato je to sodišče po načinu formiranja, odločitvi o sestavi se

Čeprav je odgovornost za spremembo opisa kaznivega dejanja na glavni obravnavi predvsem na državnem tožilcu, pa sme tudi sodišče samo, glede na rezultate dokaznega postopka, poseči v opis kaznivega dejanja. V določenih primerih je to celo nujno, če se želi izogniti morebitnemu očitku o nasprotju med izrekom in razlogi sodbe.

Pritožbeno sodišče z odreditvijo pripora ob izreku sodbe in pred njeno razglasitvijo ni kršilo določb 360. in 361. člena ZKP. Sama višina kazni ni podlaga za odreditev pripora zaradi begosumnosti, ampak le v povezavi z drugimi konkretno izkazanimi okoliščinami, na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati na nevarnost bega.

1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema. 2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.

Kljub temu, da je sodišče računalniški izpis zapisnika o glavni obravnavi, ki ga je izročilo zagovorniku, zaključilo brez izreka sodbe, sodbo pa je nato pravilno razglasilo in vneslo v nadaljevanje zapisnika, je sicer kršilo prvi odstavek 315. člena ZKP, vendar pa ta kršitev ni vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe.

Kršitve postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP se lahko pojavijo le v pisno izdelani sodbi. Pisno izdelana sodba se mora s sodbo, ki je bila razglašena, popolnoma ujemati v izreku, ne pa tudi v obrazložitvi.

S tem ko sodišče v zapisniku z glavne obravnave v krivdoreku ni navedlo celotnega opisa kaznivega dejanja, temveč se je sklicevalo na obtožbo državnega tožilca in spremembo obtožbe na glavni obravnavi ter na lastno spremembo pri opisu kaznivega dejanja, je storilo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. odstavka 360. člena ZKP. Ker je dejanje obdolženega A. v pravnomočni sodbi zoper M. v opisu kaznivega dejanja navedeno le v objektivnem pogledu brez morebitnega subjektivnega dela (krivde), to pomeni, da A. še ni obsojen.

Ker je bil obdolženec v vabilu na glavno obravnavo opozorjen o možnosti napovedi pritožbe zoper sodbo v zakonskem roku (2.odst. 288.čl. ZKP), navzoč je bil na glavni obravnavi, ne pa tudi na razglasitvi in pritožbe ni napovedal v zakonsko določenem roku, je nastopila zakonska domneva, da se je pravici do pritožbe odpovedal.

Oškodovanec se nima pravice pritožiti zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je bil na glavni obravnavi javni tožilec, razen zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Zato je bila pritožba že po sodišču prve stopnje pravilno kot nedovoljena zavržena.