VSL sklep I Cp 4841/2008

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ob odločanju o ugovoru predlagateljice zoper sklep Dn. št. 5895/2004 z dne 28.9.2004 le-tega spremenilo tako, da je predlog predlagateljice za vzpostavitev pravilnega stanja vpisov pri parc. št. 236/1 in 237 k.o. B zavrglo. Ugotovilo je, da je bilo o tem predlogu že pravnomočno odločeno.

Proti navedenemu sklepu, hkrati pa tudi proti sklepom istega sodišča Dn. št. 4014/2002 in Dn. št. 5692/2004 se predlagateljica FL pravočasno pritožuje. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo presojo sodišču prve stopnje. Sklicuje se na delni zemljiškoknjižni izpisek št. 3686/84, z dne 28.5.1984 za vl. št. 83 k.o. B, v katerem sta bili tedaj še vedno vpisani parc. št. 236/1 - njiva in 237 - pašnik in iz katerega izrecno v B listu pod Dn. št. 138/59 izhaja vpis, da je po pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 27.5.1958 lastnik CL. To po njenem mnenju dokazuje, da sta bili obe parceli ves čas vpisani pri dveh vložkih (pri vl. št. 83 v korist CL in pri vložku št. 360), kar je bilo za vložek št. 83 napačno. Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja med pokojno materjo pritožnice in njenimi potomci ni bila sklenjena 27.5.1958, ampak 19.11.1959. Ne drži, da so bili vpisi skladni z zemljiškoknjižnimi listinami. Dejansko zemljiškoknjižno stanje od leta 1959 v vl. št. 83 k.o. B in posledično pri vl. št. 360 iste k.o., je bilo drugačno od z listinami in s sklepi sodišč opredeljenega. To dokazuje tudi enkrat že uvedeni postopek popravljanja pomotnega vpisa. Zaradi nepravilnosti vpisov obeh parcel v vl. št. 83 k.o. B z imetnikom lastninske pravice CL, kot oviro za vračanje v naravi, je bila zavrnjena zahteva pritožnice za denacionalizacijo. Smiselno zatrjuje tudi nepravilnosti pri izvedbi arondacijskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote tako, da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa in pri pomotnem vpisu to zaznamuje (člen 200 Zakona o zemljiški knjigi- ZZK-1). Odločitev prvega sodišča, da v obravnavanem primeru ni pogojev za popravljanje vpisov oziroma da gre za nedovoljen predlog, je pravilna v pravnem in dejanskem pogledu. Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom Dn. št. 3138/2001 z dne 24.8.2001 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 461/2002, pritožnica prav v ničemer ne izpodbija, pač pa le zatrjuje drugačen potek vpisov za parc. št. 236/1 in 237 k.o. B in je tako vsebina pritožbe očitno bolj prirejena drugima navedenima postopkoma. Vendar pa vsebina priloženega spisa Dn. št. 3138/2001 v celoti potrjuje dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. 461/2002, z dne 8.5.2002. Pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne odločbe in obravnavane zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago predloga in ne more biti dvoma, da je zato predlog nedopusten. Ob takšnem dejanskem stanju je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbo 2. odst. 319. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP in 2. odst. 120. člena ZZK-1, saj mora ves čas postopka paziti, ali ne gre za že razsojeno stvar. Pri tem se je sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na pravnomočne sklepe, zato se sicer obširne pritožbene navedbe, ki odločitev izpodbijajo po vsebini, izkažejo za povsem irelevantne in posledično neutemeljene.

Upoštevajoč navedeno se pritožbeni očitki izkažejo za neutemeljene, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa. Odločitev temelji na določilu 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1.