VSK Sklep I Cp 156/2017

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine (dobroimetje pri banki in neizplačana pokojnina) ter obstoj terjatve Z.T. d.d. do zapuščine v višini 5.250,44 EUR. Sklenilo je, da se zapuščina izroči Republiki Sloveniji. V razlogih sklepa je pojasnilo, da dediči, ki bi po zakonu prišli v poštev kot dediči, niso dedovali, zaradi odpovedi dedovanja. Republika Slovenija je bila kot univerzalni naslednik obveščena o stanju zapuščine in je sporočila, da stečaja zapuščine ne bo predlagala.

2Republika Slovenija se je zoper sklep pritožila. Meni, da je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe postopka. Predlaga, da prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) spremeni svoj sklep, v nasprotnem pritožbo odstopi Višjemu sodišču v Kopru kot pritožbenemu sodišču, ki naj pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Opozarja na spremembo ZD z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C), ki je pričel veljati 22.10.2016. V konkretnem zapuščinskem postopku je naslovno sodišče dne 17.8.2016 na udeleženko naslovilo obvestilo o zapuščini brez dedičev (obvestilo po 417. a členu ZFPPIPP), udeleženka pa je dne 21.10.2016 naslovnemu sodišču podala izjavo, da stečaja zapuščine ne bo predlagala. Udeleženka meni, da glede na začetek veljavnosti ZD-C obvestilo sodišča po 417.a členu ZFPPIPP kot tudi morebitna izjava udeleženke po 417.b členu ZFPPIPP od dne 22.10.2016 dalje nimata več pravnih učinkov, saj je v prvem odstavku 18. člena ZD-C med drugim določeno, da z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati tudi 417.a člen in 417.b člen ZFPPIPP, posledično Republika Slovenija ni več aktivno legitimirana za vložitev predloga za začetek stečaja zapuščine brez dedičev. Po mnenju udeleženke bi moralo naslovno sodišče v konkretnem primeru ravnati po 11. členu ZD-C in pred izdajo izpodbijanega sklepa po 219. členu ZD objaviti oklic neznanim upnikom ter obvestiti RS in znane upnike (tj. Zav.T. d.d.) o zapuščini brez dedičev. Šele po izteku šestih mesecev od objave oklica neznanim upnikov in/oziroma od dneva prejema obvestila o zapuščini brez dedičev bi zapuščinsko sodišče smelo izdati izpodbijani sklep, v kolikor noben upnik ne bi vložil zahteve za prenos zapuščine v stečajno maso stečaja zapuščine. S tem postopanjem je sodišče kršilo pravice znanemu upniku in morebitnim neznanim upnikom.

3Od 22.10.2016 Republika Slovenija več ne odgovarja za dolgove, pa tudi sicer v sklepu sodišče ne more v izreku navajati dolžnikove pasive (tako tudi sodna praksa, Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 265/2011 z dne 19.9.2013).

4Pritožba je utemeljena.

5Kot pravilno opozarja pritožnik, je bil Zakon o dedovanju nazadnje spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C) (Ur. list RS št. 63-2687/2016), ki je bil objavljen 7.10.2016 in velja od 22.10.2016. Glede na prehodne in končne določbe se v tekočih zapuščinskih postopkih uporabljajo določbe spremenjenega zakona. Tako mora po določbi 142.a člena ZD zapuščinsko sodišče, preden izda sklep po 219. členu tega zakona (po tej določbi v primeru, ko sodišče ugotovi, da ni dedičev, ali se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v roku, ki je predpisan s tem zakonom, ne zglasi nihče, ki bi uveljavljal pravice do dediščine, izda sodišče sklep, da se zapuščina izroči organu, pristojnemu za gospodarjenje s posamezno vrsto premoženja) objaviti oklic neznanim upnikom, česar pa ni storilo. Tudi ni pravilno sklicevanje izpodbijanega sklepa na vsebino dopisa Republike Slovenije z dne 21.10.2016, saj tedaj novelirani ZD še ni veljal. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno uporabilo določbe ZD, predvsem ni uporabilo določbe 142.a člena ZD, kar pomeni, da je nepravilno postopalo in je zato lahko tudi sklep nezakonit. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da skladno z gornjimi napotki nadaljuje s postopkom, ob tem pa bo moralo upoštevati tudi, da zapuščino sestavlja le aktiva ter v sklepu o dedovanju, kot pravilno opozarja pritožnik, sodišče ne ugotavlja zapustnikovih dolgov (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 63. členom ZD).