VSM sklep I Cp 1684/2008

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijano sodbo (v zvezi s sklepom o popravi) je sodišče prve stopnje v 1.) točki izreka odločilo, da je vknjižba lastninske pravice toženca pri nepremičninah parc. št. 191/1, 193/1, 193/2, 194/1, 195, 209 in 212, vse vpisane pri vl. št. ... k.o. ..., neveljavna. V 2. točki izreka je odločilo, da je vknjižba lastninske pravice toženca pri nepremičninah parc. št. 171, 186, 198/2, 193/3, 198/4, 198/5, 198/6, 199, 170/3 in 170/1, vse vpisane pri vl. št. ..., k.o. ..., neveljavna. V 3. točki izreka je odločilo, da se pri nepremičninah parc. št. 191/1, 193/1, 193/2, 194/1, 195, 209 in 212, vse vpisane pri vl. št. ... k.o. ... v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča dovoli vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako da se pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na tožnico do celote. V 4. točki izreka je odločilo, da se pri nepremičninah parc. št. 171, 186, 198/1, 198/2, 193/3, 198/4, 198/5, 198/6, 199, 170/3 in 170/1, vse vpisane pri vl. št. ..., k.o. ..., v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča dovoli vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako da se pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na tožnico do celote. Vse v 15 dneh pod izvršbo. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v višini 1.405,20 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po poteku 15 dnevnega paricijskega roka do plačila, vse na TRR pooblaščenca tožnice.

Zoper uvodoma citirano sodbo se pravočasno, po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožuje toženec. Ne soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je v obrazložitvi izpodbijane sodbe zavrnilo toženčev ugovor litispendence. Ponovno poudarja, da se v pravdni zadevi opr. št. II P 405/2005 (sedaj opr. št. III P 1416/2006) sicer zahteva izpolnitev kupne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, medtem ko se v obravnavani pravdni zadevi zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, vendar sta po mnenju toženca oba zahtevka dejansko enaka in se vodita med istima strankama o isti stvari ter o istem pravnem temelju. Iz kupoprodajne pogodbe, sklenjene med pravnim prednikom tožnice in tožencem dne 9.9.1994 in pooblastila z dne 15.7.1994 izhaja, da bi pooblaščenec tožnice moral opraviti vknjižbo lastninske pravice, česar pa iz nepojasnjenega razloga ni storil. Zato je toženec vložil tožbo za izpolnitev kupne pogodbe, vendar je sodišče prve stopnje njegov zahtevek zavrnilo, glede na uspešnost predloga za obnovo postopka pa med pravdnima strankama teče spor o lastništvu nepremičnin, ki so tudi predmet tega pravdnega postopka. Zato toženec ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji o obstoju enake pravde po 189. členu ZPP. Prvostopenjska odločitev je tudi preuranjena, saj je sodišče prve stopnje po njegovi oceni napačno ravnalo, ko je kljub temu, da iz kopije sporne prodajne pogodbe izhaja, da se pogodba nahaja v odvetniški pisarni sedanjega pooblaščenca tožnice, ki ima tudi vsa pooblastila za njeno zemljiškoknjižno realizacijo, verjelo njegovi izpovedbi, da se originalni izvod pogodbe ne nahaja pri tožnici ali njenem pooblaščencu. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP in ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe materialnega prava - 243. člena Zakona o zemljiški knjigi - 1, zaradi česar je izpodbijana odločba preuranjena.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor toženca, da se v obravnavani zadevi in v pravdni zadevi, ki se pri istem prvostopenjskem sodišču vodi pod opr. št. III P 1416/2006, odloča med istima pravdnima strankama o dejansko enakem - torej istem zahtevku, zaradi česar je podana litispendenca. Litispendenca nastopi v trenutku, ko je tožba vročena tožencu, njena najpomembnejša procesna posledica je, da se med istima strankama ne sme začeti nova pravda o isti stvari. V obravnavani zadevi je izpolnjen pogoj, da teče med istima pravdnima strankama tudi druga pravdna zadeva, vendar zahtevka nista istovrstna. Zahtevka sicer izhajata iz neke skupne življenjske situacije, vendar temeljita na različnih dejanskih podlagah in tudi pravni podlagi obeh tožbenih zahtevkov sta različni. V obravnavani zadevi tožnica uveljavlja ugotovitev neveljavnosti vpisa lastninske pravice toženca in vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi razveljavitve sodne odločbe, ki je bila podlaga za opravljeni zemljiškoknjižni vpis, v pravdi pod opr. št. III P 1416/2006 pa toženec kot tožnik zahteva izpolnitev kupoprodajne pogodbe in vknjižbo njegove lastninske pravice na nepremičninah. Zato je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da litispendenca ni podana.

Iz nespornih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je toženec na podlagi zamudne sodbe opr. št. II P 405/2005 z dne 15.6.2005 vknjižil kot lastnik nepremičnin, pripisanih pri vl. št. 10 k.o. ... in vl. št. 85 k.o. ... . Tožnica je zoper predmetno zamudno sodbo vložila predlog za obnovo postopka, ki mu je bilo s sklepom opr. št. II P 405/2005 z dne 12.9.2006 ugodeno in je bila zamudna sodba razveljavljena. Višje sodišče je s sklepom opr. št. I Cp 2567/06 z dne 7.11.2006 zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sklep z dne 12.9.2006. Po obnovi postopka pa pravdni postopek, ki se po tožbi toženca za izpolnitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zk dovolila sedaj vodi pod opr. št. III P 1416/2006, še ni zaključen. Tožnica je dne 26.10.2006 pri sodišču prve stopnje vložila tožbo, s katero zahteva ugotovitev neveljavnosti vpisa lastninske pravice toženca na nepremičninah vl. št. 10 k.o. ... in vl. št. 85 k.o. ... in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako da se pri navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na tožnico.

Predmetna tožba je izbrisna tožba, ki jo v določbah 243. člena do 245. člena ureja ZZK-1. Iz druge točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1 izhaja, da se z izbrisno tožbo lahko izpodbija tudi vknjižba, ki je postala neveljavna šele po tem, ko je bila opravljena, če je bila izpodbijana vknjižba dovoljena na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona in če so izpolnjeni naslednji pogoji (obrazloženi v nadaljevanju). Podlaga za vknjižbo v obravnavanem primeru je bila pravnomočna sodna odločba - zamudna sodba Okrožnega sodišča opr. št. II P 405/2005, ki je kot podlaga za vknjižbo določena v 3. točki prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Druga točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1 pa določa še pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za utemeljenost zahtevka iz izbrisne tožbe. Ti pogoji so: če v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva iz drugega odstavka 101. člena ZZK-1 oziroma če je bil zamujen rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva (prva alineja), če je bila proti pravnomočni odločbi, ki je bila podlaga za izpodbijano vknjižbo vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti, tožba v upravnem sporu, predlog za obnovo postopka oziroma ustavna pritožba (druga alineja) in če je vsebina odločbe o izrednem pravnem sredstvu iz prejšnje alineje oziroma vsebina pravnomočne odločitve, izdane v ponovljenem postopku takšna, da na njeni podlagi izpodbijana vknjižba ne bi bila dovoljena (tretja alineja). Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje, da sta izpolnjena pogoja iz prve in druge alineje, saj v zvezi s to vknjižbo niso bili izpolnjeni pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva po drugem odstavku 101. člena ZZK-1 in proti pravnomočni zamudni sodbi je bil vložen predlog za obnovo postopka. Vendar pa po oceni sodišča druge stopnje v omenjeni zadevi, ker pravdni postopek (po sklepu o dovolitvi obnove postopka), ki se vodi pod opr. št. III P 1416/2006 še ni pravnomočno zaključen, niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje. Vknjižba lahko v takšnem primeru postane kasneje neutemeljena zato, ker je končna odločitev (odločba) na podlagi odločitve o izrednem pravnem sredstvu, oziroma v ponovljenem postopku (če je bila odločba, ki je bila podlaga za vknjižbo, razveljavljena oziroma odpravljena) takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Zato se izkaže, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi pred pravnomočnostjo odločbe, izdane v zadevi opr. št. III P 1416/2006, preuranjeno.

Dejstva, ki se nanašajo na posedovanje originala kupoprodajne pogodbe, pri čemer toženec šele sedaj v pritožbi navaja, kaj je v tej zvezi zapisano v kupoprodajni pogodbi z dne 9.9.1994, za odločitev o tem ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev opravljenih zemljiškoknjižnih vpisov, ki se nanašajo na vknjižbo lastninske pravice toženca na nepremičninah vl. št. 10 k.o. ... in vl. št. 85 k.o. ... in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, niso bistvenega pomena. Zato so tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene.

Po obrazloženem je sodišče druge stopnje na podlagi 355. člena ZPP ugodilo pritožbi toženca in razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo v novo sojenje.

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo šele po tem, ko bodo podane okoliščine, ki bodo omogočale presojo, ali je izpolnjen pogoj iz tretje alineje d ruge točke drugega odstavka 243. člena ZZK-1, ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pri tem pa naj bo pozorno, da je iz 2. točke izreka izpodbijane sodbe izpadla parc. št. 198/1, ki pa je zajeta v 4. točki izreka.

Razveljavitev odločitve o glavni stvari ima za posledico tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka, o katerih bo odločeno s končno odločbo. Za končno odločbo se pridrži tudi odločanje o stroških pritožbenega postopka (tretji odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).